NATO na vzhod Afganistana

Na slovenski obali se je začelo dvodnevno neformalno zasedanje obrambnih ministrov zveze NATO, ki je med drugim priprava na vrh zavezništva v Rigi 28. in 29. novembra.

Obrambni ministri držav članic zveze NATO so v Portorožu sprejeli odločitev o razširitvi misije ISAF na ves Afganistan, torej tudi na vzhod države, je sporočil tiskovni predstavnik NATO James Appathurai. Med drugim bo na tem območju pod poveljstvo NATO prišlo tudi okoli 12.000 ameriških vojakov, ki delujejo v Afganistanu v okviru koalicijskih sil. "Obrambni ministri so pravkar potrdili četrto fazo" namestitve misije ISAF v Afganistanu, je pojasnil Appathurai. Sile ISAF so bile sprva nameščene le v afganistanskem glavnem mestu Kabul in na severu države, nato še na zahodu, avgusta pa so se namestile tudi na nemirnem jugu, kjer so naletele na velik odpor talibanov.

Appathurai je sicer še menil, da širitev misije ISAF na vzhod ni preuranjena, ne glede na težave, ki jih ima zavezništvo s talibanskimi uporniki na jugu. "Težave na jugu ne bi smele vplivati na širitev misije na vzhod," je še dodal. Namestitev sil misije ISAF na vzhod Afganistana se bo začela kmalu, pa je kasneje povedal generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer. Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld pa je razkril, da je več držav ponudilo dodatne vojake za misijo ISAF na vzhodu Afganistana. Katere države so to, Rumsfeld ni želel izdati.

Svet varnejši?

Rumsfeld je pred tem izjavil, da v Afganistanu "stvari dobro potekajo". Prav tako je zavrnil navedbe, da naj bi vojna v Iraku poslabšala varnostno situacijo v ZDA. Kot je dejal, "ameriški predsednik ni tako opisal zaupnega poročila" ameriških obveščevalnih služb.

Ameriški predsednik George Bush je namreč odločno zavrnil navedbe, da je vojna v Iraku okrepila nevarnost terorizma v svetu. Ob tem je umaknil oznako zaupno z dela poročila, v katerem naj bi ameriški obveščevalci ocenili, da je vojna v Iraku pomagala spodbuditi nov val islamskega radikalizma, da je še dodatno zaostrila teroristično grožnjo in da je teroristična grožnja danes večja kot pred terorističnimi napadi v ZDA 11. septembra 2001.

Rumsfeld pozdravil prispevek Slovenije

Z Rumsfeldom se je srečal tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec. Največ pozornosti sta namenila sodelovanju v operacijah za podporo miru ter nadaljnjemu razvoju in modernizaciji Slovenske vojske. Erjavec je ameriškega kolega seznanil z odločitvijo slovenske vlade o donaciji orožja za afganistansko vojsko. Rumsfeld pa je pozdravil prispevek Slovenije v enotah NATO za hitro posredovanje.

Ministra sta govorila tudi o strateškem zračnem prevozu. Po besedah Erjavca se Slovenija zaveda pomena tovrstnega zračnega prevoza za izvajanje operacij v podporo miru. To je še posebej pomembno zlasti za majhne države, ki nimajo lastnih zmogljivosti za izvajanje strateškega prevoza.

Ob koncu srečanja sta govorila o izdatkih posameznih članic za obrambo. Erjavec je Rumsfeldu v zvezi s tem povedal, da Slovenija te izdatke postopno zvišuje, cilj, v ta namen prispevati dva odstotka svojega BDP, pa bo predvidoma dosegla leta 2009.

De Hoop Scheffer prepričan v uspeh misije v Afganistanu

Tudi generalni sekretar zveze NATO Scheffer je v govoru ob začetku neformalnega zasedanja obrambnih ministrov NATO izpostavil razmere v Afganistanu, kjer sile NATO "pogumno in uspešno" izvajajo zahtevno vojaško operacijo. "Prepričan sem v uspeh naše misije v Afganistanu," je še poudaril predsedujoči zasedanju.

Gostitelj, slovenski obrambni minister Erjavec, pa je dejal, da so dejavnosti NATO v Afganistanu v prelomni fazi, kar od zavezništva zahteva preudarno ravnanje. Erjavec je pri tem izpostavil predvsem obrambne vidike in transformacijo zavezništva in dejal, da se morajo "v Portorožu zbistriti vsi tisti elementi transformacije, ki potrebujejo zavezanost in podporo na najvišji politični ravni". Gonilo transformacije zavezništva sta po mnenju Erjavca doseganje polne operativne zmogljivosti sil NATO za hitro posredovanje (NRF) in obravnava predloga celostnih političnih usmeritev. Ta elementa sta namreč ključna za zagotavljanje legitimnosti in kredibilnosti zavezništva.

Že zdaj je po besedah slovenskega obrambnega ministra sicer jasno, da bo največ energije potrebno usmeriti na vprašanja zmogljivosti in operacij ter sodelovanja in komplementarnosti z drugimi organizacijami, kot so Združeni narodi in Evropska unija. Veljalo bi razmišljati tudi o večjem poenotenju pri usposabljanju, nadgraditi sodelovanje s partnerji, treba pa je tudi graditi na obstoječih modelih in dejavnostih, je prepričan Erjavec.

Erjavec: Odnosi z Rusi se krepijo

Pred začetkom srečanja NATO se je minister Erjavec sestal tudi s kanadskim kolegom Gordonom O'Connorjem. Sogovornika sta govorila predvsem o sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju, pa tudi o sodelovanju v okviru misij zveze NATO v podporo miru, zlasti o misiji ISAF v Afganistanu.

V misiji ISAF trenutno deluje 54 slovenskih vojakov, ki so nameščeni v zahodnem delu Afganistana v Heratu in Kabulu, kanadski kontingent pa šteje 2.300 mož, ki so nameščeni v okolici Kandaharja na nemirnem jugu Afganistana. O'Connor je pohvalil dosedanje sodelovanje slovenskih vojakov s kanadskimi kolegi in dodal, da je Slovenija glede na velikost v Afganistanu udeležena z velikim številom svojih vojakov in tako pomembno prispeva k stabilizaciji razmer v tej državi.

'Rusi prihajajo'

Ruski obrambni minister Sergej Ivanov pa je po pogovoru z ministrom Erjavcem povedal, da sta govorila o odnosih med državama, ki so že tako dobri, se pa še krepijo. Pri tem je še posebej izpostavil gospodarstvo, znotraj tega pa turizem. Kot je dejal, je "slavni rek iz hladne vojne 'The Russians are coming' (Rusi prihajajo) znova aktualen, tokrat v zelo pozitivnem smislu".

Prvi dan namenjen razpravi o misijah

Enega največjih mednarodnih dogodkov v Sloveniji se udeležuje 34 delegacij s skupno 570 udeleženci. Poleg delegacij iz vseh 26 članic zavezništva, ki jih praviloma vodijo obrambni ministri, na srečanju sodeluje tudi generalni sekretar NATO Jaap De Hoop Scheffer.

Poostrena varnost tudi na cestah

V času zasedanja so zlasti na poti med letališčem Brnik in Portorožem nekatere omejitve v prometu, možni pa so tudi zastoji. Več o tem ...