'Članstvo v Natu ... to je - kot bi igrali v Ligi prvakov'

Na Brdu pri Kranju je bil danes tudi lord George Robertson, ki je bil v času slovenskega vstopanja v povezavo generalni sekretar zveze Nato. Pošalil se je, da se mu zdi, da je, ko je videl nekdanjega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, "srečal preteklost". 

A svet stoji pred toliko varnostnimi izzivi, da proslava ob 15. obletnici vstopa Slovenije v zavezništvo, ki bo letos praznovalo sedemdeset let svojega obstoja, ne more biti (le) priložnost za obujanje spominov, ampak predvsem za resen razmislek o tem, kjer smo in kam gremo. "Ko sem bil generalni sekretar Nata, sem moral biti navzven zelo diplomatski, ker sem bil nekakšen diplomat, ampak v ozadju sem pa bil kdaj zelo jasen. Tako bom jasen tudi zdaj, ko nisem več ne diplomat, ne politik, ampak "človek z zgodovino". Ko ste vstopili v zvezo Nato, ste dali zaveze, ne izpolnjujete jih," je bil jasen Robertson in med drugim natresel podatek o tem, da ena izmed zavez pravi, da bi naj šlo za opremo dvajset odstotkov izdatkov, Slovenija jih namenja dobrih osem.

"Trump zbudil članice"

Kot je Robertson še poudaril na okrogli mizi v okviru proslave, ima zahodni svet danes težave s prepoznanjem realnosti in dejstva, da svoboda in varnost nista samoumevni: "Nato je politično in vojaško zavezništvo moči in vrednot. Novo generacijo moramo opomniti, čemu se je zavezništvo ob svojem nastanku postavilo po robu."

Naloga, ki politiki ne gre pretirano dobro od rok. "Vem, da je kdaj težko, ampak ljudje morajo vedeti, da varnost zadeva njih. Tako kot jim je bilo v hladni vojni razloženo, zakaj se potrebujejo določeni izdatki za obrambo, tako morajo to vedeti zdaj.  Poleg tega ravno na tem območju svoboda ni abstraktni pojem. Ljudje so izkusili, kako je, ko je ni, spomnijo se komunizma, mnogi tudi še vojne. Morda mladi ne bodo povsem razumeli, kaj pomeni zatiranje, zapiranje, mučenje, ampak povejte mladini, ki ne morejo biti pet minut ne zmore narediti brez zaslona, da v komunizmu ni bilo zaslonov, še knjig ne. Da ni bilo telefonov, kjer bi lahko svobodno komunicirali s prijatelji ...!"

Z govorci so se dotaknili tudi težave nerazumevanja, zakaj so določene aktivnosti zavezništva pomembne. "Ljudje me vprašajo, zakaj bi mlade vojake pošiljali v Afganistan. Enostavno. Ali gremo mi tja ali pride Afganistan sem," je dejal Robertson, ki opozarja, da se morajo ljudje ozreti okoli sebe in videti, kakšne grožnje vse obstajajo, kako veliko jih je - pa naj gre za terorizem ali kibernetske napade.

Vse te grožnje z vzponom novih velesil, ki z nami ne delijo demokratičnih vrednot in spoštovanja človekovih pravic, pomenijo, da zavezništvo ne sme opešati. Robertson je prepričan, da je v tem smislu ameriški predsednik Donald Trump s svojim rohnjenjem, da zahteva (finančno) sodelovanje vseh članic Nata, zavezništvu naredil uslugo: "Številne evropske države so si namreč predstavljale, da jim bodo ZDA vedno na voljo." Kar jih je uspavalo. Pri čemer Robertson jasno dodaja - ne gre za to, da bodo članice z izpolnjevanjem zavez razveselile Trumpa, gre za to, da bodo investirale v svojo varnost. In vlaganje v skupno varnost je precej cenejše kot če bi morali za vse poskrbeti sami.

"Patetičen odnos" Nato - EU

Prvi stalni predstavnik Slovenije pri Natu Matjaž Šinkovec se ne strinja s tistimi, ki menijo, da je članstvo v zavezništvu nepotrebno. "Ljudje mislijo, da ne potrebujemo Nata. Ampak koalicije niso odgovor na grožnje, za to potrebujete stalnost in doslednost."

Šinkovec, ki se je spomnil, da smo bili Slovenci, ko smo začeli svojo pot v Nato "dobri vajenci", je kritike še opomnil, da danes za obrambo plačujemo precej manj, "kot smo v propadli federaciji". "Članstvo v Natu ni ne vera, ne breme, Nato je sistem, ki varuje naš način življenja."

Šinkovca sicer skrbi odnos med Evropsko unijo in Natom. Do nastanka evropske vojske je skeptičen, odnos med povezavama pa se mu zdi "patetičen". "Ljudje se sicer obiskujejo, a to je včasih enkrat na dve leti, enkrat dvakrat v enem tednu, moralo bi pa biti redno. Jaz sem upal, da bosta organizaciji, ki se srečata s krizo, delovali skupaj, razvili skupno strategijo, razdelili delo, vzpostavili koordinacijo ..."

Ocenil je še, da bi bil Nato najbrž deležen večji naklonjenosti javnosti, če bi bil "bolj viden".

Ukrajina je bila "budnica"

Pomočnik generalnega sekretarja zavezništva Camille Grand je dejal, da so bila dogajanja v Ukrajini leta 2014 po letih zatišja, "budnica", ki je pokazala, kako pomembno je zavezništvo in kako pomembna je skupna obramba. Dejal je tudi, da zavezništvo povečuje strukture, da so te "bolj v skladu z zahtevami časa in učinkovite".

Grand je še ocenil, da izziv, kako pomen in dejavnosti zavezništva pravilno in učinkovito predstaviti novim generacijam, ni samo slovenski izziv, ampak je značilen za celotno zavezništvo. Da bi spoznali Nato, je mlade med drugim pozval, da se prijavijo na katero od mnogih prostih mest, ki so v organizaciji namenjena stažistom.

"Kot bi igrali nogomet v Ligi prvakov"

Vojaški svetovalec ministra za obrambo brigadir Branimir Furlan je ocenil, da je odgovor na pogosto vprašanje, kaj ima Slovenija od Nata, več kot jasen: "Smo del najmodernejše, nabolj izkušene vojske na svetu in biti del tega, določa kvaliteto naše vojske." Povedano še drugače: "Kot bi igrali nogomet v Ligi prvakov. Imamo priložnost za najboljši trening, vaje potekajo v okolju, ki nas pripravi na situacije, ki jih bomo morda v prihodnosti srečali na terenu. To povečuje našo samozavest, tako državni vrh kot državljani pa lahko čutijo, da bomo zmožni opraviti naše poslanstvo, če bo treba."

Kot je poudaril, vse to vojake dejansko pripravi na resnične bojne operacije: "Vojaški poklic je zelo specifičen. V resnici je to poklic, kjer je zelo malo možnosti, da boste v resničnem boju preverili svoje znanje, če niste ravno član ameriške ali kakšne druge zelo izpostavljene vojske. Se pa v takšni situaciji seveda lahko znajdeš in takrat znenje z vaj pride še kako prav. Najbrž bi vam bilo zelo neprijetno, če bi pred operacijo izvedeli, da vaš kirurg ni še nikoli zares operiral, bil je samo na vajah. Bi vam pa bilo najbrž precej lažje, če bi vedeli, da je vadil z najboljšimi in da bodo ob operaciji z njim še strokovnjaki iz ZDA, Danske, Belgije in tako naprej. To bi vam vlilo upanje, da bo operacija uspešna."

Kot pravi pa članstvo Sloveniji tudi omogoča, da ostaja v stiku z najsodobnejšo tehnologijo, kar sicer ne bi bilo mogoče: "Prav tako je Nato kot nekakšno ogledalo. Ves čas dobivamo povratne informacije o tem, kako dobri smo in to je ključno, sicer imaš lahko napačne predstave o lastni kvaliteti."

Delovanje Nata na terenu seže mnogo dlje od vojaških operacij

Kako pomembno je, da si dobro pripravljen, ko se znajdeš na terenu, je iz lastnih izkušenj predstavila udeleženka mednarodnih misij Isaf in Kfor Melita Šinkovec. "Ko sem bila v Afganistanu, sem bila tudi, ko so napadli našo bazo, prepričana, da je naša vojska dovolj izurjena, da bo vse vredu, da me bodo "potegnili ven", če bo treba."

Opozorila je tudi, da imajo ljudje včasih napačne predstave o tem, kaj Nato na terenu resnično počne. Dejavnosti je mnogo več kot "golo bojevanje". "Sodelovali smo s civilno družbo, lokalnimi oblastmi, mednarodnimi organizacijami o tem, kako razviti regije, postavljajo se šole, univerze se je opremljalo z računalniki ..."

"V nobenem učbeniku ni nič o varnosti"

Profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Vladimir Prebilič, pa ocenjuje, da imamo v Sloveniji "varnostno nepismenost", katere rezultat je, da ljudje ne razumejo koncepta Nata, da ne vedo, kaj pomeni delitev bremena, kaj pomeni kolektivna varnost. "Ljudje mislijo, da je to kot članstvo v klubu, kjer bo zdaj, ko si "notri", nekdo poskrbel zate." Od kritikov članstva v zavezništvu pa pričakuje, da bodo ponudili alternativo.

Ocenil je, da je ljudem danes še toliko težje predstaviti pasti današnjega časa, ker se je spremenila vrsta grožnje. Te ljudje danes ne čutijo v takšni meri, kot so jo v času na primer hladne vojne. Pri nas je na primer terorizem šele na četrtem mestu stvari, ki se jih ljudje bojijo. Posledica vsega skupaj je tudi, da mladi ne želijo več postati vojaki.

Je pa prepričan, da to niso težave, ki jih lahko rešijo na ministrstvih. Gre za težavo, kjer pri reševanju manjka vloga šole, saj "v nobenem učbeniku ni nič o varnosti, o tem, kdo jo zagotavlja in koliko stane." Po drugi strani pa je vlaganje v varnost kot sklenitev zavarovanja za hišo - težko je zbrati denar zanj, upaš, da ga ne bo treba nikoli uveljavljati, a vedno veš, da ga bo mogoče unovčiti, če bo vendarle treba.