Nataša Bokal v boju z rakom: Obupati se ne sme, boriti se je treba naprej

Pred šestimi leti je udaril prvič. Na rodilih. A ga je z operacijo in kemoterapijo premagala. Pred enim letom je diagnozo rak dobila še drugič: "Na različnih mestih, glavni del je pa na črevesju. In v bistvu eno leto vsake tri tedne dobivam kemoterapijo," pripoveduje.

V tem času se je sicer zmanjšal in trenutno stagnira. Izguba las, ki je za veliko žensk hud šok, je ni pretresla: "Nisem si naročila niti lasulje. Zdaj je hladno, imam sicer kapo, drugače pa pač hodim brez las. To je posledica bolezni, jaz se tega ne sramujem."

Kljub vsemu pa ostaja ves čas aktivna: "Predvsem veliko, veliko hodim. Če je le možno, vsak dan med pet in deset kilometrov. Ne morem biti vpeta več v moj šport preveč, ampak lahko pa tudi grem pogledat kdaj kakšno tekmovanje." 

Želi si, da bi raka premagala tudi drugič in se čim prej vrnila k svoji največji ljubezni - smučanju: "Sem tudi trenerka in bi rada - če bo le sreča - še kdaj to tudi opravljala. Drugače pa kaj pa vem ... So nekatere lokacije, ki bi jih tudi še rada obiskala. Če bo le možno."

Uradni medicini povsem zaupa, ostalo je ne zanima, pravi. " V športu ali pa v smučanju, ko se enkrat poškoduješ, se ti ravno tako podre svet. Seveda je zdaj diagnoza drugačna, težja, tam se samo tvoje življenje spremeni, tu pa ne veš, ali bo ali ne bo ... Ampak vedno sem z neko pozitivnostjo, optimizmom zrla naprej." 

Saj je bolezen tako lažje prenesti, je prepričana. In čeprav se zaveda, da se s kruto diagnozo vsak sooča po svoje: "Obupati se pa ne sme. Marsikdo tut kar naenkrat obupa. Ne obupati, boriti se je treba naprej."