Na Policijski upravi Ljubljana zagotavljajo, da so policisti ob varovanju shoda v soboto v največji možni meri preprečevali vsakršna kazniva ravnanja ter zagotavljali uresničevanje ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja ter do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Kljub temu pa se je na paradi ponosa v Ljubljani zgodilo več incidentov.
Kot so sporočili ljubljanski policisti, so še pred shodom, ki je potekal na območju centra Ljubljane, prejeli prijavo o sumu kaznivega dejanja tatvine. Osumljenec še ni znan, o vseh ugotovitvah pa bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.
Kasneje pa so obravnavali tudi kršitvi javnega reda in miru, kjer policisti zoper znana osumljenca zbirajo obvestila zaradi suma kršitve po 20. člena Zakona o javnem redu in miru. "Po prvih podatkih je v enem primeru znani osumljenec v prepiru zoper oškodovanca uporabil solzivec, v drugem primeru pa je znani osumljenec oškodovanca polival z vodo in proti njemu metal jajca," so sporočili ter dodali, da trenutne informacije, da je šlo za posamične dogodke pred začetkom samega shoda, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti.
Kot smo poročali že v soboto, naj bi domnevna storilca, moški in ženska, popoldan vstopila na območje paradnega mesta, ki se je odvijalo v parku Zvezda, pristopila do skupine kraljic preoblek ter jih najprej verbalno napadla, nato pa še poškropila s solzivcem. Kot je povedala oškodovanka Jenna D, na srečo nihče ni potreboval medicinske pomoči, potrebno je bilo le spiranje z vodo. Organi pregona so domnevna napadalca popisali, oškodovanka pa je na Policijo podala tudi prijavo.
Policisti so med shodom sicer zaznali tudi nekaj posameznikov, ki so izražali nasprotna mnenja. "V okviru pooblastil so policisti ugotavljali identiteto teh oseb, vendar pa neposredno niso zaznali kršitev," so dejali na PU Ljubljana. Z zbiranjem obvestil sicer še nadaljujejo, v primeru drugih zaznanih kršitev oziroma kaznivih ravnanj pa bodo ustrezno ukrepali.
Ob tem so poudarili, da imajo na Policiji ničelno toleranco do vsakršnih oblik kaznivih ravnaj, še posebej, če gre za sume kaznivih ravnanj javnega spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti in vsakršno naznanjeno ali zaznano kaznivo ravnanje obravnavamo celovito ter s ciljem, da se storilce tovrstnih dejanj odkrije in ustrezno procesira. "Policija je pred in med dogodkom tesno in tvorno sodelovala z organizatorjem, ki je odgovoren za zagotavljanje reda na prijavljenih shodih. Policija je naloge varovanja življenja in premoženja ljudi opravlja v okviru zakonskih pooblastil in v primeru zaznanih kaznivih dejanj ali prekrškov tudi ukrepala skladno in v okviru zakonskih možnosti," so še dodali.
Policija vse, tako žrtve kot priče morebitnih kaznivih ravnanj, poziva, da o tem takoj obvestijo Policijo na telefonsko številko 113 ali pa anonimno na 080 1200.
Varne točke, letaki, spletni obrazec
Da Parade ponosa tudi v Sloveniji na žalost ne minejo brez prisotnosti nasilja, pa opažajo tudi v društvu Parada ponosa. Prav zato so pred letošnjim dogodkom še več energije vložili v okrepitev varnosti na ljubljanski paradi ter tesno sodelovali tudi s Policijo. Slednja pa letos ni varovala le povorke, temveč je vzpostavila tudi posebno točko za podajanje prijav, so povedali. "Tudi na Policiji so se torej organizirali na ta način, da so bile na voljo dodatne, posebne osebe, če bi se slučajno zgodili kakšni incidenti," je povedala predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec.
Prav tako pa so se dodatno organizirali tudi organizatorji. Na samem paradnem mestu so imeli tako vzpostavljene tudi posebne varne točke, na katerih so bile usposobljene osebe za podporo udeležencem dogodka, ki bi potrebovali njihovo pomoč. "Pomagale so jim pri morebitni prijavi incidentov Policiji ali pa so osebam predstavljale zgolj neko varno zatočišče, če bi se te počutile ogrožene. Pomembno je bilo, da imamo na voljo osebe, ki bi v primeru incidentov lahko pomagale, nudile skupnostno podporo, svetovanje itd.," je pojasnila.
Ob tem so med udeleženci delili tudi varnostne letake s podatki, kam naj pokličejo, če bi bili morda priča nasilju ali kakšnemu drugemu incidentu, oz. na katero številko naj pokličejo, če bi se zgodila kakšna zdravstvena situacija. Na njihovi spletni strani pa je še vedno vzpostavljena tudi posebna prijavnica incidentov, prek katere lahko osebe prijavijo dogodke. Ni pa treba, da so se ti zgodili med parado, temveč zbirajo tudi prijave incidentov, ki so se zgodili tekom celotnega meseca ponosa.
"Na spletni strani lahko podajo anonimno ali pa neanonimizirano prijavo. Ni seveda čisto vsaka agitacija nujno nekaj, kar bo oseba tudi želela prijaviti na Policiji, vendar pa si želimo pa tudi razumeti nek širši kontekst, koliko tega se dejansko dogaja. V osnovi imamo tri prizorišča, Ljubljana pa je veliko mesto. In veliko je stikov z LGBTIQ+ osebami ali pa z nekimi simboli v drugih predelih mesta," je pojasnila Murščeva.
Izobražujejo o resnosti incidentov
Meni, da Policija lani ni bila dovolj pripravljena na incidente, ki so se zgodili lani na ljubljanski in mariborski paradi. Priznava pa, da tudi sami takrat niso bili pripravljeni do tolikšne mere, kot so se letos, ko so vzpostavili preventivne mehanizme.
Dodatno težavo predsednica društva ugotavlja pri ocenjevanju resnosti tovrstnih incidentov s strani organov pregona. "Zažiga mavrične zastave včasih ne prepoznajo kot morebitno dejanje iz sovraštva proti določeni družbeni skupini," je povedala ter dodala, da dejanje morda dojemajo kot manjši prekršek.
Zato so skušali letos tako Policiji kot sistemu kot posameznim policistom na terenu razložiti, zakaj gre tu za resnejši incident. "To ni enako, kot če bi nekdo zažgal papirnato vrečko. Če nekdo zažge mavrično zastavo, je to motivirano s sovraštvom proti določeni skupini," je poudarila.
Ugotavlja pa tudi, da se pogosto postopki ustavijo v nadaljevanju procesa, pri tožilstvu: "Ko Policija primer poda tožilstvu, je primer v rokah slednjega. In ugotavljamo, da je se tu pojavi ena velika bariera." Kot pravi, se namreč pogosto zgodi, da tožilstvo primer vodi zgolj kot manjši prekršek ali pa celo da od pregona odstopi. "Še vedno čakamo, da bomo v Sloveniji videli prve resne procese, kjer bo nekdo na koncu tudi kaznovan za dejanje."
So pa na sobotni incident opozorili tudi v SDS, kjer so jim neznanci popisali zid pri vhodu na dvorišče stavbe, v kateri ima stranka sedež. Fotografijo napisa je predsednik stranke Janez Janša objavil na omrežju X in pripisal: "Včeraj so 'ponosni in spoštljivi' pustili tole pred vhodom v Hišo dr. Jožeta Pučnika, kjer je sedež SDS." Kot je razvidno iz fotografije, so narisali simbol srpa in kladiva ter pripisali črke ueer, kar skupaj sestavlja besedo queer, ki označuje posameznike, ki se umeščajo zunaj spolnih in seksualnih norm. Temu je dodan še zapis Smrt fašizmu, poroča STA.
