Množica protestnikov se je zbrala na Trgu republike v središču Ljubljane in nasprotovala sprejetju novele zakona o nalezljivih boleznih. Po njihovem mnenju je novela neustavna, saj naj bi staršem odvzemala pravico do odločanja o vprašanjih, ki ključno vplivajo na otrokovo zdravje. Protest je organiziralo Združenje za naravni razvoj.
Predsednik Združenja za naravni razvoj otrok Boris Potočar je na protestu med drugim vztrajal, da se pri nas stranski učinki cepljenja sploh ne beležijo.
Opozoril je tudi na pravno mnenje Mateja Avblja, ki je ocenil, da je predlog novele pomanjkljiv in neprimeren za nadaljnjo zakonodajno obravnavo, in izpostavil neprimernost predlaganih ukrepov predvsem zaradi prepovedi obiskovanja vrtcev in nekaterih drugih izobraževalnih ustanov ter posledično prisiljevanja staršev v obvezno samoplačniško izobraževanje. Zaradi tega je po njegovem mnenju predlog novele v nasprotju z ustavo.
Odvisno je od staršev, če so pripravljeni tvegati zdravje otroka
Ena od govornic na protestu Aleksandra Ambrož je dejala, da le en do dva odstotka otrok zbolita zaradi cepljenja, vendar vseeno poudarja, da je od starša odvisno, ali je pripravljen tvegati zdravje lastnega otroka.
Da ima slabo izkušnjo s cepivi, je zatrdila protestnica Saša Pustovrh. "Pediatrinja je potrdila, da je moja hčerka zbolela za možganskim encefalitisom zaradi cepiva. Pojasnila mi je, da bom lahko vesela, če hčerka ne bo ostala hroma in v kartoteko zapisala, da cepljenja zanjo več ne dovoli," je pojasnila.
Potem, ko se je odločila, da hčerke ne bo več cepila, je zanjo komaj našla osebnega zdravnika. "Če novelo sprejmemo, bo situacija še težja, otroka si pa ne upam več izpostavljati cepivom," je še povedala Pustovrhova. Zaradi takšne izkušnje ne bo pustila cepiti niti druge hčerke.
Evidentirane necepljene osebe
Novelo zakona, proti kateri so danes protestirali, so v začetku februarja vložili poslanci SMC. Novela predvideva več ukrepov, med drugim predlagajo dodatni program v elektronskem registru cepljenih oseb, v okviru katerega bi sistem osebe, ki niso cepljene, evidentiral in podatke poslal pristojnim službam.
Predlagajo tudi, da starši otrok ne bi več mogli podati vloge za opustitev cepljenja neposredno pred komisijo za cepljenje. Starši, ki bi odklonili obvezno cepljenje svojega otroka, bi se morali udeležiti obveznega individualnega izobraževanja. Poleg tega predlagajo, da otroci, ki ne bi bili cepljeni zaradi nemedicinskih razlogov, ne bi mogli biti vpisani v javne vrtce oz. javnofinancirane zasebne vrtce. Predvideno je, da bo DZ obravnaval to novelo še v tem mesecu.
"Na leto s cepivi preprečimo 2-3 milijone smrti, 750.000 otrok je rešenih pred trajnimi posledicami, ki jih povzročajo bolezni, ki jih danes preprečujemo s cepivi, ekonomski učinki cepiv bodo zaradi bolj zdrave populacije v nizko in srednje razvitih državah samo v prihodnjih desetih letih okoli 150 milijard dolarjev. Stroški, povezani s cepljenjem populacije, pa se povrnejo 44-krat," pa poudarja epidemiolog Thomas Breuer, ki v družbi GSK bdi nad cepivi.
Strokovnjak za cepiva in avtor knjige Autism's false prophets Paul Offit pravi, da po svoje razume pomisleke javnosti. "V ZDA od ljudi zahtevajo, da otroke do adolescence zaščitijo pred 16 boleznimi. In to takšnimi, ki jih že desetletja ni nihče videl. Cepljenje je na tej točki le še nekakšno vprašanje "vere"," saj s temi boleznimi nimamo več praktičnih izkušenj.
Da je racionalna kritika pomembna, se strinja. "Primer, ki bi ga izpostavil, je mož po imenu John Salamone. Njegov otrok je utrpel paralizo po cepljenju. Ustanovil je skupino, ki se je borila za varnejša cepiva. Šel je na sestanke CDC, srečal se je z združenjem pediatrov. Storil je vse, kot je treba in rezultat je bilo varnejše cepivo."
Težava, ki jo imamo danes, pa je aktivistično širjenje nepreverjenih informacij, še posebej po spletu, opozarja. Še posebej, ker so v tovrstno propagando običajno vpleteni tudi zvezdniki, med njimi ameriška igralka Jenny McCarthy. "Nekoč sem po televiziji gledal oddajo, v kateri sta gostovali igralki Jenny McCarthy in Holly Robinson-Peete, obe materi otrok z avtizmom. Voditelj Larry King ju je čisto resno vprašal, kaj menita, da je vzrok avtizma pri njunih otrocih. Medtem ko sem se jaz spraševal, zakaj v oddaji o vzrokih avtizma ni nobenega strokovnjaka za avtizem, so gledalci najbrž menili – če so nekoga povabili na televizijo je to, kar ima za povedati, najbrž res."
In to je raven debate o resnih temah, opozarja Offit, ki meji, da bi bile bolezni, proti katerim danes ljudi cepimo, če bi se vrnile, spet smrtonosne. "Ošpice bi samo v ZDA na leto ubile do 5000 otrok, mumps je pomemben krivec za gluhoto, rdečke bi letno povzročile, da bi se okoli 20.000 otrok rodilo z okvarami."
Vsem, ki v javnosti ponavljajo, da med cepivom in boleznijo raje kadar koli izberejo ošpice, sporoča, da ne vedo, o čem govorijo. "Jaz sem otrok petdesetih. Nam so z lahkoto "prodali" cepiva. Ker smo videli svet brez njih."
"Seveda so s cepivi tudi težave, tega nihče ne zanika. So pa posledice, ki jih cepiva ne povzročajo, a se jim še vedno pripisuje krivdo," nadaljuje Offit.
Pri tem meri predvsem na študijo, ki je pravzaprav vir panike o povezanosti kombiniranih cepiv in avtizma. Njen avtor je Andrew Wakefield, ki jo je leta 1998 objavil v publikaciji Lancet. V očeh ljudi je postal junak. Ko so kasnejše študije rezultate njegove raziskave ovrgle in se je izkazalo, da je pri študiji uporabil nekaj neprimernih prijemov, je Wakefield ostal brez zdravniške licence in se večinoma umaknil iz javnosti. A njegova sporna študija še vedno služi kot osnovno orodje marsikaterega kritika cepljenja.
Skupina strokovnjakov je pred kratkim analizirala besednjak, ki ga na družbenih omrežjih uporabljajo zagovorniki in nasprotniki cepljenja. Mitra, Counts in Pennebaker so z analizo 3 milijonov tvitov ugotovili, da nasprotniki cepljenja izkazujejo nagnjenost k teorijam zarote, nezaupanje v uradne ustanove in splošni paranoji. Vseeno v družbi, ki postaja vse bolj dojemljiva za lažne in nepreverjene informacije, takšna sporočila doživljajo odmev.
Wakefield danes zanika, da bi bil kriv za posledice objave sporne študije, ki se danes kažejo kot padanje precepljenosti populacije. Namesto tega pravi, da je kriva vlada, ker ni ponudila alternative cepiva, ki ni kombinirano. Da so kombinirana cepiva varna, pa zagotavljajo strokovnjaki.
10 MITOV IN RESNIC O CEPLJENJU (NIJZ)
1. MIT: Če dobro skrbiš za higieno, ne boš zbolel
DEJSTVO: Bolezni, proti katerim cepimo, se bodo vrnile, če ukinemo programe cepljenja. Dobra higiena, v katero spada pravilno in temeljito umivanje rok s toplo vodo, lahko pomaga preprečevati bolezni, kot je denimo kolera. Vendar se večina povzročiteljev širi ne glede na to, kako čisti smo.
2. MIT: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, je bila v resnici cepljena.
DEJSTVO: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, ni bila cepljena. Zaradi kompleksnosti človekovega imunskega sistema sicer nobeno cepivo ne zagotavlja 100-odstotne zaščite. Vendar več kot 90 odstotkov ljudi po vsem vsetu, ki so v letu 2010 zboleli za ošpicami, ni bilo cepljenih ali pa so prejeli manj kot priporočena dva odmerka cepiva proti ošpicam.
3. MIT: Cepiva imajo celo vrsto škodljivih in dolgoročnih neželenih učinkov, ki jih še ne poznamo. Zaradi njih lahko celo umremo.
DEJSTVO: Cepiva kot vsa zdravila lahko povzročijo tudi neželene učinke, vendar noben od njih praviloma ni tako resen kakor bolezen, ki jo preprečujejo. Večinoma gre za rdečino in bolečino na mestu vboda, glavobol ipd. Pogosto so bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, veliko bolj nevarne. Posledica otroške paralize je lahko ohromelost, posledici ošpic pa vnetje možganov ali slepota. V nekaterih primerih se te bolezni lahko končajo tudi s smrtjo.
4. MIT: Zaradi kombinacije cepiv proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi lahko otrok umre.
DEJSTVO: Dokazov za povezavo med cepivi in nenadno smrtjo dojenčkov ni. Smrt je lahko s cepljenjem povezana časovno, ne pa vzročno. Zato pa lahko dojenčkovo življenje ogrozijo te bolezni, proti katerim cepimo s kombiniranim cepivom. Če otrok ne cepite, so v veliki nevarnosti, da zbolijo.
5. MIT: Ker je v Evropi večina bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem izkoreninjena, potreb po cepljenju ni.
DEJSTVO: V Evropi se še vedno pojavljajo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Ker je v številnih evropskih državah cepljenih manj kot 95 % prebivalcev, se lahko bolezni spet pojavijo. Od leta 2005 so denimo o primerih ošpic poročali iz Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Nemčije, Italije, Švice in Velike Britanije, pa tudi iz Slovenije.
6. MIT: Otroške bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, so samo nesrečno naključje.
DEJSTVO: Otroške bolezni so resne in lahko povzročijo celo vrsto zapletov tako pri otrocih kot odraslih. Boleznim, kot so ošpice, mumps in rdečke, rečemo otroške le zato, ker večinoma prizadenejo otroke, vendar lahko zbolijo tudi nezaščiteni odrasli. Bolezni niso nedolžne. Zapleti so lahko tudi zelo resni, celo smrt.
7. MIT: Cepljenje otroka z več kot enim cepivom naenkrat poveča tveganje za škodljive neželene učinke, ki lahko preobremenijo otrokov imunski sistem.
DEJSTVO: Otrokov imunski sistem se vsak dan sooča s stotinami tujkov in zlahka prenese več cepiv naenkrat. Aktivne snovi v cepivu aktivirajo imunski sistem, da začne tvoriti zaščitna protitelesa. V primerjavi s snovmi, ki jim je otrok izpostavljen vsak dan ali pri prehladu, so količine teh aktivnih snovi naravnost neznatne.
8. MIT: Gripa je samo nadloga.
DEJSTVO: Gripa je resna bolezen, ki vsako leto po svetu ubije več sto tisoč ljudi. Še posebej ogroža majhne otroke, starejše ljudi šibkejšega zdravja in vse s pljučnimi ali srčnožilnimi boleznimi. Nezaščiteni ljudje lahko virus tudi prenesejo na koga, ki spada v skupino z večjim tveganjem za težji potek bolezni – in lahko pri njem povzroči celo smrt.
9. MIT: Cepivo proti gripi ni učinkovito.
DEJSTVO: Cepivo proti gripi nudi 40 do 70-odstotno zaščito. Vsako zimo veliko ljudi zboli z znaki, ki so podobni znakom gripe, zato pogosto zmotno mislimo, da gre za gripo. Res pa je tudi, da v sezoni običajno krožijo različni povzročitelji, ki lahko povzročijo podobne znake kot virus gripe. Sezonsko cepivo zaščiti proti trem najpogostejšim sevom virusa gripe, za katere se predvideva, da bodo krožili v posamezni sezoni.
10. MIT: Bolje je dobiti zaščito s prebolelo boleznijo kakor s cepljenjem.
DEJSTVO: Cepiva imunskemu sistemu zagotovijo dovolj informacij, da se lahko bojuje proti povzročiteljem nalezljivih bolezni, ko pride v stik z njimi. Tako preprečimo resne zaplete bolezni, lahko celo smrt. Res je, da nekatere bolezni nudijo še več informacij kakor cepiva (sprožijo še boljši odziv imunskega sistema, vendar ob tem tvegamo zaplete same bolezni), vendar imunski sistem potrebuje le omejeno količino informacij, da prepozna povzročitelje, ki vdirajo v telo, in cepivo pri tem zadošča.
KOMENTARJI (235)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.