"Ker danes besedila sporazuma nimamo, se lahko le seznanimo z namero vlade za sklenitev varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino. O vsebini sami ne moremo razpravljati. Šele ko bo odbor prejel besedilo sporazuma, bo lahko razpravljal tudi o njegovi vsebini," je dejal Baković in zavrnil širitev dnevnega reda, ki ga je predlagala poslanska skupina Gibanja Svoboda.

Vlado je pozval, naj natančneje pojasni okoliščine sporazuma, in dodal, da če vlada ocenjuje, da je treba opraviti razpravo v DZ, lahko za to poda tudi pobudo.

Poslanki Tamara Vonta (Svoboda) in Lena Grgurevič (Svoboda) sta nato oporekali trditvam, da širitev dnevnega reda ni v skladu s poslovnikom. Hkrati sta opozorili, da ni znano, kaj naj bi Slovenija sploh podpisala z Ukrajino.

Kot je dejala Vonta, so želeli razpravo o sporazumu prav zato, ker vsebine ne poznajo, čeprav naj bi bil glede na prve informacije podpisan že junija. "Varnostni sporazum je nekako naredil obvod mimo državnega zbora in mimo odbora za zunanjo politiko," je dejala.

"Državni zbor sploh ne ve, kaj se ministrstvo dogovarja oziroma kaj želi predsednica države podpisati," pa je dejala Grgurevič in menila, da imajo o tem pravico biti obveščeni tako državljani kot OZP in poslanci. "Vsebina nam ni bila predstavljena niti ustno niti pisno," je dejala.

Poslanec Lenart Žavbi (Svoboda) je poudaril, da sta tako vlada kot OZP postavljena v izrazito neugoden položaj, saj da "predsednica republike po sugestijah zunanjega ministrstva v javnosti komunicira, o čemer mi ne vemo nič".

Poslanec Žan Mahnič (SDS) je medtem izrazil prepričanje, da gre pri poskusu za širitev dnevnega reda seje OZP za nagajanje stranke Gibanje Svoboda stranki SD, zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike.

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je pojasnil, da ne zunanje ministrstvo ne vlada pred DZ ne skrivata ničesar. "Slovenija se pogaja o sporazumu in ko bo ta pripravljen, bo s tem seznanjen tudi OZP," je dodal. Odbor je nato razpravo o varnostnem sporazumu za krajši čas nadaljeval za zaprtimi vrati.

Zapleti pri podpisu varnostnega sporazuma

Vlada je varnostni sporazum, kakršnega je Ukrajina podpisala že z več državami, začela pripravljati spomladi. Pirc Musar je junija napovedala, da ga bo podpisala med svojim obiskom v Kijevu minuli teden, a se je zapletlo, ker Ukrajina ni podprla osnutka, saj v njem ni bilo konkretnih zavez glede pomoči. V predsedničinem uradu so takrat pojasnili, da so predlog o podpisu sporazuma prejeli z zunanjega ministrstva in hkrati dobili zagotovila, da bo ta pravočasno pripravljen za podpis.

Dogajanje so spremljala tudi vprašanja, za kakšno vrsto sporazuma pravzaprav gre in ali gre za mednarodno pogodbo. Zunanja ministrica Fajon je konec junija dejala, gre za pravno nezavezujoč akt, ki ga lahko podpiše kdorkoli z vrha države. Za sporazum tako ne velja zakon o zunanjih zadevah, a se bo, kot je dodala ministrica, z njim po sprejemu na vladi seznanil tudi OZP.

O sporazumu se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim minuli teden ob robu vrha EU v Bruslju pogovarjal tudi premier Robert Golob. Izrazil je pričakovanje, da bi bil sporazum lahko podpisan julija - po poročanju medijev bi se to lahko zgodilo ob robu vrha zveze Nato v Washingtonu prihodnji teden.