Slovenijo bo na tokratnem srečanju zastopal viceguverner Banke Slovenije Janez Košak. Glede ruskega kliringa je slovenska stran pred srečanjem v Beogradu optimistično razpoložena. Po njenem mnenju je namreč zaključno poročilo strokovne skupine solidna podlaga za pogovore, tako da bi lahko naslednice skupna izhodišča za pogajanja z Rusijo uskladile že v četrtek. Po preverbi nekaterih dodatnih dejavnikov so sicer ugotovili, da se je stanje ruskega klirinškega dolga v primerjavi s stanjem konec oktobra 1991, ko je znašal 1,9 milijarde klirinških dolarjev, nekoliko znižalo. Na zadnjem srečanju 24. aprila so tako govorili o 1,42 milijarde klirinških dolarjev, ta številka pa je po zadnjih podatkih še nekoliko nižja. Gabrovec sicer opozarja, da bodo dokončni podatki znani šele po pogovorih z Rusi.
V skladu z lani podpisanim nasledstvenim sporazumom sicer Sloveniji pripada 16 odstotkov finančnih sredstev nekdanje SFRJ v tujini, kamor sodi tudi monetarno zlato. To je bilo večinoma že razdeljeno (zlato pri baselski Banki za mednarodne poravnave in pooblaščenih tujih bankah), tokrat pa se naslednice dogovarjajo o manjšem delu, t.i. tripartitnem zlatu. Gre za 1210 unč zlata, prej v lasti Komisije za zlato Francije, Velike Britanije in ZDA, katerega vrednost je bila 22. maja lani ocenjena na slabih 344.000 dolarjev. Dokument o tem zlatu, ki ga je pripravila Narodna banka Jugoslavije, je urejen, tako da pogajalci v Beogradu pričakujejo dokončen dogovor o delitvi. S tem monetarno zlato nekdanje SFRJ sicer še ne bo v celoti razdeljeno, saj ostaja še nekaj odprtih vprašanj, o katerem naj bi razpravo začeli že v Beogradu.
