Kot je povedal visoki predstavnik Slovenije za vprašanje nasledstva Rudolf Gabrovec, gre predvsem za podatke o tem, koliko je bilo deviznega varčevanja na ozemlju posamezne naslednice v letih 1990 in 1991, ter o tem, kako so posamezne naslednice rešile problem deviznih hranilnih vlog na svojem ozemlju.
Vključeni so tudi podatki za posamezne podružnice bank in vsi ti podatki morajo biti med seboj primerjani in usklajeni. Slovenska stran bo zadovoljna, je dejal Gabrovec, če bodo pogajalci danes uspeli podatkovne baze toliko uskladiti, da bodo enoznačne in se bodo z njimi vsi strinjali.
Gabrovec, ki ga v Baslu spremlja tudi nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, meni, da bo uspeh usklajevanja po eni strani zelo odvisen od "benevolence" pogajalcev, po drugi pa od tega, koliko točne podatke ima na voljo "stara" Narodna banka Jugoslavije. Ta je pravzaprav edina, ki bi lahko razpolagala z zelo podrobnimi podatki, naslednice pa lahko postrežejo le s približki, je pojasnil Gabrovec. Veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da gre za 20 različnih valut, različna menjalna razmerja in ročnosti, tako da je po njegovih besedah že statističnih napak lahko "mimogrede za nekaj milijonov dolarjev", je opozoril.
Kot je spomnil Gabrovec, je Slovenija vprašanje starih deviznih hranilnih vlog rešila po t. i. teritorialnem načelu, tako da je vse vloge pri bankah, ki so delovale na slovenskem ozemlju, prevzela kot svojo obvezo in izplačala hranilne vloge vsem varčevalcem teh bank, ne glede na to, iz katere države so prihajali. Na vprašanje, ali Slovenija tudi na tokratnem sestanku ne bo odstopila od omenjenega načela, pa je odgovoril, da je slovenska pozicija korektna, da pa je "kompromis vedno možen tako, da se o rešitvi sporazumemo". Trenutno sicer po njegovem mnenju pogajalci še niso na točki, "da bi lahko vlekli tovrstne poteze".
Številk o slovenskih vlogah Gabrovec ni želel razkriti, šlo pa naj bi bilo za slabih 11 milijard ameriških dolarjev, od tega v Sloveniji 1,2 milijarde, in za slednje je jamstvo v celoti prevzela slovenska država. Po mnenju drugih naslednic, predvsem Hrvaške in BiH, pa bi morala Slovenija poplačati tudi več kot milijardo dolarjev vredne depozite varčevalcev podružnic nekdanje Ljubljanske banke na območju drugih republik.
