Pogajalci so tokrat nadaljevali razpravo o klirinškem saldu z nekdanjo Češkoslovaško, kjer še niso uspeli povsem razčistiti, kako je prišlo do negativnega salda, izmenjali so prve informacije in stališča o terjatvah naslednic do Iraka ter se znova zagrizli v problem sredstev pri mešanih bankah v tujini.
Kar zadeva sredstva pri mešanih bankah v tujini, ki naj bi jih bilo po podatkih iz nasledstvenega sporazuma za 645 milijonov dolarjev, a se je kasneje izkazalo, da naj bi jih bilo po nekaterih jugoslovanskih podatkih le še za 56 milijonov dolarjev, je hrvaška stran ponovila, da ne bo ratificirala nasledstvenega sporazuma, dokler ne bo jasno, kaj se je s tem denarjem zgodilo. Kot je pojasnil vodja hrvaške delegacije Zdravko Rogić, se skušajo do teh podatkov dokopati tudi s pred kratkim napovedano tožbo proti frankfurtski banki LHB Internationale Handelsbank, ki je sicer v večinskem lastništvu Nove Ljubljanske banke.
Klirinški dolg naslednic do nekdanje Češkoslovaške naj bi po besedah vodje delegacije Srbije in Črne gore Veroljuba Dugalića znašal okoli 85 milijonov klirinških dolarjev. Arhar pa je pojasnil, da zaradi nekaterih nejasnosti danes še niso mogli določiti salda, dogovorili pa so se, da bo posebna strokovna skupina, ki se s tem ukvarja in ki ugotavlja, kako je negativen saldo nastal, svoje delo končala do 15. junija. Tako bo lahko finančni odbor na beograjskem srečanju konec junija sprejel skupno stališče o višini dolga in podlago za pogajanja s Prago.
V zvezi s terjatvami do Iraka so pogajalci izmenjali prva stališča in se dogovorili, da bo vsaka naslednica v najkrajšem možnem času pregledala, kako je glede tega pri njej, nato pa se bodo skušale med sabo koordinirati in se po potrebi dogovoriti za skupen nastop, npr. do Pariškega kluba.
Srečanja sta se udeležila tudi visoki predstavnik Republike Slovenije za nasledstvena vprašanja Rudolf Gabrovec in viceguverner Banke Slovenije Janez Košak.
