Pred časom so namreč ugotovili, da je teh sredstev le za 56 in ne 645 milijonov dolarjev, kot je zapisano v okvirnem sporazumu v nasledstvu. Hrvaški pogajalec Rogič je ob tem dejal, da imajo dokaze, da je ZRJ sredstva porabila tudi za sanacijo svojih bank.
Od Narodne banke Jugoslavije (NBJ) so v Zagrebu zato zahtevali, da preuči, kdo je izdajal naloge za izplačevanje teh sredstev z računov mešanih bank in kaj se je zgodilo s tem denarjem. Podatki so zdaj delno zbrani in o tem naj bi pogajalci v sredo razpravljali. NBJ pa naj bi dala tudi pojasnila o podatkih, ki še manjkajo.
Sloveniji pripada 16 odstotkov sredstev
Finančna sredstva nekdanje SFRJ v tujini po podatkih iz dunajskega okvirnega nasledstvenega sporazuma obsegajo tudi 271.643 unč monetarnega zlata, katerega skupna vrednost je bila 31. marca 2001 ocenjena na dobrih 70 milijonov ameriških dolarjev. V skladu z nasledstvenim sporazumom Sloveniji sicer pripada 16 odstotkov finančnih sredstev nekdanje SFRJ v tujini. Nerazporejen je ostal le še del monetarnega zlata, Narodna banka Jugoslavije pa naj bi pripravila predlog razporeditve tudi za ta preostali del.
Kolikšen je ruski dolg?
Naslednice SFRJ so v zadnjih 14 dneh intenzivno usklajevale stališča in prišle do treh možnih številk o tem, koliko naj bi znašal ruski klirinški dolg. Vendar pa brez srečanja z rusko stranjo, ki bi povedala, kaj je v njenih "knjigah", dokončen odgovor na vsa vprašanja, kot vse kaže, ne bo možen. Pred dokončno uskladitvijo bo tako verjetno potreben sestanek naslednic z ruskimi predstavniki.
Pomočnik ministra ZRJ za finance Veroljub Dugalić je nedavno dejal, da je dolga za 1,43 milijarde klirinških dolarjev, ker pa ima tudi ruska stran za približno 140 milijonov klirinških dolarjev terjatev do nekdanje SFRJ, naj bi znašale skupne terjatve naslednic do Moskve 1,29 milijarde klirinških dolarjev.
