Predlog pravosodnega ministrstva, po katerem bi kandidate za sodnike mednarodnih sodišč na predlog pristojnega ministrstva in na podlagi mnenja sodnega sveta imenovala vlada, po mnenju SNS pomeni začetek uzurpacije in zlorabe oblasti. "Ocenjujem, da je tovrstna težnja zelo nevarna za razvoj naše države, saj pomeni popolno politizacijo sodnega sistema in njeno podvrženost kadrovanju iz kabineta predsednika vlade," je v izjavi za javnost zapisal Sašo Peče (SNS).
Vlada tako namreč po njegovem mnenju načrtuje izvedbo političnega prisvajanja sodnikov mednarodnih sodišč, v nadaljevanju pa tudi sodnikov v Sloveniji. Kot ocenjuje, gre za grob in "dokaj neposreden poseg" v ustavo.
Opozicijski poslanec je izrazil zaskrbljenost, da bo "vladnem glasovalnem stroju, omenjen zakon celo sprejet, njegove zamisli pa se bodo kasneje razširile tudi na ostala "neodvisna" področja, kot je Banka Slovenije in ustavno sodišče".
Kresanje mnenj med poslanci
„Jaz s tem ne soglašam in tudi ne z obrazložitvijo, da bi to pomenilo bistveno poenostavitev in hitrejši postopek. Če bi to bil cilj vlade, bi imeli rešitve že pred desetimi meseci, ko smo v DZ odločali o predlogu Pavlihe, ki ga je večina zavrnila“, je dejal poslanec Miran Potrč. Ob tem je še dodal, da obstaja še več možnosti, ki so boljše od vladne. Prva rešitev, da bi sodni svet na podlagi razpisa ministra predlagal kandidate v imenovanje predsedniku; druga, da bi sodni svet predlagal kandidate v imenovanje državnemu zboru in tretja, da bi sodni svet sam bil predlagatelj. V teh primerih ne bi prišlo do nepotrebne koncentracije moči v vladi, še dodaja Potrč.
„V tem primeru gre za poenostavitev postopka. Postopek bo hitrejši, kar pomeni izboljšanje glede na sedanje stanje, ko so se ti postopki vlekli dolgo in zaradi tega je Slovenija izgubila marsikatero možnost imenovanja sodnikov v mednarodnem sodišču. Nikakor ne gre za to, da se krnijo ustavne pristojnosti predsednika. Govoriti o tem, da se izvršna oblast polašča kadrovanja je nesmiselno“, je dodal poslanec SDS Dimitrij Kovačič.
NSi podpira novelo
Poslanska skupina NSi pa bo novelo zakona o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč podprla. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, je vlada odgovorna za normalno in učinkovito delovanje države. Horvat je obenem izrazil bojazen, da do dogovora o novi razdelitvi vodstvenih funkcij in članstva v parlamentarnih delovnih telesih ne bo prišlo niti na aprilskem zasedanju DZ.
Drnovškov urad: Poenostavitev na račun demokracije
Predlog ruši obstoječe ravnovesje med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo, so se v uradu predsednika republike odzvali na napoved ministrstva za pravosodje o spremembah zakona, s katerimi bi predsedniku republike odvzeli pristojnost predlaganja kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč. Postopek izbire in postopek imenovanja ostajata namreč le znotraj izvršne veje oblasti, kar je možno razumeti kot poenostavitev na račun pravne države in demokracije, še dodajajo v uradu.
"Kandidati za sodnike morajo biti ugledni strokovnjaki in politično neodvisni. Ta predlog pa predstavlja nevaren premik k izbiri in imenovanju kandidatov na politični osnovi," je prepričana višja svetnica predsednika države za politične zadeve Magdalena Tovornik.
Poslanec SDS Dimitrij Kovačič je predlog pravosodnega ministrstva pozdravil, saj bo poenostavil in skrajšal postopke izbire slovenskih kandidatov za mednarodna sodišča. V preteklosti se je namreč pogosto dogajalo, da Slovenija svojih predstavnikov na mednarodnih sodiščih ni dobila ravno zaradi predolgih postopkov. Predlog pa po Kovačičevih besedah v ničemer ne posega v ustavno določene pristojnosti predsednika republike, zavrača pa tudi očitke, da si izvršna oblast s takšnim predlogom podreja druge veje oblasti.
Predlaganje kandidatov za sodnike različnih mednarodnih sodišč in sodnih institucij po mnenju poslanca SLS Josipa Bajca "ni ustavna materija, s sprejetjem zakona tako predsedniku republike ne bi vzeli njegovih ustavnih pravic". Zakon je takšno možnost predsedniku republike omogočal, tako da mu jo lahko zakon tudi vzame, je za STA dejal poslanec ljudske stranke. Smiselnost sprememb vidi tudi v tem, da bi z rešitvami, če bi bile sprejete, dobili večjo možnost "izogniti se peripetijam, ki se dogajajo v zvezi z imenovanji v zadnjem času".
Za LDS in SD predlog nepotreben
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič se zavzema za ohranitev sedanje ureditve na tem področju in ne vidi prav nobenega razloga za spreminjanje utečenih postopkov kar na vrat na nos. Poslanska skupina o omenjenem vprašanju še ni sprejela enotnega stališča.
Rešitev, kakršno predlaga vlada, je vsebinsko nesprejemljiva, ker pomeni dodatno poseganje v pristojnosti državnega zbora, pa je prepričan vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. Sprejetje takšne rešitve bi pomenilo "rušenje razmerja med tremi neodvisnimi vejami oblasti in nov poskus kadrovske monopolizacije s strani vlade". Takšne namere vlade se vidijo tudi iz argumentacije predstavnikov vladajoče koalicije, ko se zavzemajo za spreminjanje tudi drugih zakonov, kjer ima predsednik države določene pristojnosti predlaganja kandidatov, je opozoril Potrč.
Da predlog pomeni oženje pristojnosti predsednika republike, pa menijo v poslanskih skupini nepovezanih poslancev, kjer v današnjem sporočilu za javnost izražajo zaskrbljenost nad potezo pravosodnega ministrstva. Po njihovem mnenju gre namreč za poskus omejevanja političnega vpliva predsednika republike Janeza Drnovška.
Odvzem pristojnosti predsedniku?
Ministrstvo je konec marca v medresorsko usklajevanje poslalo predlog zakona, na podlagi katerega bi sodnike mednarodnih sodišč imenovala vlada. Po sedanji ureditvi namreč kandidate potrdi državni zbor na predlog predsednika republike, kar pa je po mnenju predlagateljev ustavno sporno. Glavni namen predlaganih sprememb je po navedbah ministrstva zagotoviti z ustavo skladno besedilo zakona ter enostaven in učinkovit postopek.
Po sedanji ureditvi ministrstvo za pravosodje razpiše prosto sodniško mesto, prijave pa posreduje predsedniku republike. Ta se po pridobitvi mnenja vlade in sodnega sveta opredeli do prijavljenih kandidatur ter svoje predloge kandidatov posreduje državnemu zboru, ki ima pri njihovem imenovanju končno besedo.
Napovedane spremembe pa so naletele na oster odziv pravnih strokovnjakov, ki med drugim opozarjajo, da bi se sedaj postopek imenovanja odvil znotraj ene veje oblasti, to je vlade kot izvršilne oblasti, medtem ko sta do sedaj pri tem sodelovali tako izvršilna kot tudi zakonodajna oblast.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.