Slovenija

'Vzorci nasilništva še vedno najpogosteje izvirajo iz virtualnega sveta'

Celje, 05. 01. 2022 19.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Marko Gregorc
Komentarji
2

Po zadnjem incidentu na srednji šoli v Celju, v katerem je dijak s škarjami napadel profesorico matematike, smo preverili, kako pogosti so napadi učencev na učitelje v Sloveniji, in ugotovili, da so k sreči redki. V sindikatu vzgoje in izobraževanja so nad incidentom pretreseni. V zadnjih dveh letih sicer opažajo stopnjevanje nasilja nad učitelji, še posebej v višjih razredih osnovne šole. In kako pojasniti takšna dejanja? Po mnenju psihoterapevta Mihe Kramlija je nasilno obnašanje pri mladostnikih večinoma posledica spremljanja nasilnih vsebin.

S črnimi črkami je v zgodovino slovenskega šolstva zapisan 21. november 1996, ko je osmošolec s sekiro hladnokrvno napadel učiteljico slovenščine. Razlog – slaba ocena. "Nikakor nismo mogli ugotoviti oziroma preprečiti njegove namere, saj nismo vedeli, kaj je v njem, kaj razmišlja,"  je takrat nesrečo komentiral ravnatelj Osnovne šole Tabor Rihard Vodovnik

Da so zdolgočaseni, je bilo jasno na posnetkih domžalskih dijakov, ki so se pred petnajstimi leti izživljali nad profesorjem. Po tem so nasilni dogodki z naslovnic časopisov bolj ali manj izginili. Ničelno toleranco do nasilja so zahtevali tudi v sindikatu vzgoje in izobraževanja.  

"Pred dobrima dvema letoma smo začeli opozarjati na stopnjevanje nasilja nad zaposlenimi, še zlasti nad učiteljstvom, in to zlasti v osnovnih šolah," je povedal generalni sekretar sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj. Učenci niso imuni za pregrete družbene razmere, ob tem opozarja Štrukelj. 

Psihoterapevt Miha Kramli pa razlaga, da vzorci nasilništva še vedno najpogosteje izvirajo iz virtualnega sveta. "Mladostniki, ki so obkroženi z mnogimi nasilnimi in intenzivnimi vsebinami, pogosto odreagirajo veliko burneje kot njihovi vrstniki, ki teh vsebin ne gledajo," ocenjuje Kramli. 

Mladostniki so se navadili na neskončno svobodo, ki jo ponuja tehnologija.
Mladostniki so se navadili na neskončno svobodo, ki jo ponuja tehnologija. FOTO: Bobo

Epidemija je nekatere težave še poglobila

In tisti, ki so zasvojeni s tehnologijo, so celo nasilnejši od zasvojenih z drogami. "37 odstotkov zasvojenih s tehnologijami izvaja neko nasilje," še meni Kramli. Izbruh pa se lahko zgodi tudi mladostnikom, ki so vselej veljali za vzorne in nekonfliktne otroke. "V družini se je morda razvila družinska dinamika, v kateri je otrok skrbel zato, da sta se oče in mati dobro počutila. Pri 15, 16 ali 17 letih pa se je ta mladostnik utrudil in rekel 'Dovolj imam tega'," dodaja Kramli. 

Svoje je naredila tudi epidemija, še meni Kramli. Mladostniki so se navadili na neskončno svobodo, ki jo ponuja tehnologija, ob vrnitvi v realni svet pa trčili ob omejitve, na katere se ne znajo odzvati drugače kot z agresijo.  

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Space Voyager
06. 01. 2022 08.09
Niti ni povezano z digitalnim svetom kot takim, ampak z 1) zasvojenostjo (kar je res lahko tudi z digitalnimi vsebinami) 2) permisivno vzgojo. Starši danes vcepljajo svojim otrokom nore ideje o tem, kaj smejo in česa ne. Niti ne s tem, da bi jim govorili, da to lahko, ampak s tem, da ne postavljajo mej in ne privzgojijo etičnih in moralnih načel. Če tega ni, ni bremze.
kiropraktik
06. 01. 2022 08.03
Južnjaška mentaliteta!