Nasilje v družini narašča

Nasilje v družini se je po evidencah policije v zadnjih desetih letih povečalo za 73 odstotkov, je na današnjem posvetu v državnem zboru o nasilju nad ženskami v družini povedala podpredsednica strokovnega sveta za problematiko nasilja v družini Lea Javornik Novak. Po besedah Špele Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, ima število nasilnih dejanj v družini v Sloveniji epidemične razsežnosti, razlog za to pa vidi v spremembi širših družbenih in socialnih razmer.

Družbene spremembe so po mnenju Veseličeve pripeljale do večje brezposelnosti ter neurejenosti stanovanjskega vprašanja, vse to pa njenem vodi do povečanega nasilja v družini.

Zaradi omenjenih dejavnikov se ženske, ki trpijo za nasiljem, težje odločajo za samostojno življenje oziroma ločitev od partnerja. Kot pravi, je za odhod ženske odločilen ekonomski dejavnik, na katerega pa vplivajo dolgotrajni postopki za razdelitev premoženja. Žrtev je v tem času prepuščena sama sebi, poudarja Veseličeva.

Ekonomska odvisnost žrtve

Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je poudarila, da je žrtev pogosto ekonomsko odvisna od storilca, zato bi po njenem mnenju potrebovali celostno pomoč in ne le odstranitev v t.i. varne hiše. Nussdorferjeva je dodala, da tožilci storilcu po sedaj veljavni zakonodaji ne morejo naložiti zdravljenja zaradi nasilništva. Zato po mnenju Nussdorferjeve prihaja do ponovitev dejanj nasilništva. Kot pravi, bi moralo nasilništvo v družini postati samostojno kaznivo dejanje.

V Sloveniji imamo po besedah višjega svetovalca ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Boruta Grabrijana trenutno 13 varnih hiš, ki premorejo 187 postelj. Kot je povedal, so bile hiše v lanskem decembru zasedene v povprečju 80-odstotno, k čemur so pripomogle predvsem prepovedi o približevanju storilcev žrtvam. V nasprotnem primeru z obstoječo ponudbo hiš ne bi zadostili potrebam, ocenjuje Grabrijan. Ministrstvo sicer do leta 2010 načrtuje gradnjo dodatnih treh hiš, s čimer bi zagotovili pokritost vseh slovenskih regij.

Prepoved približevanja

Prav ukrep o prepovedi približevanja je po mnenju regijske koordinatorice za boj proti nasilju France Premzl pomemben premik na področju pomoči žrtvam nasilja. Kot je povedala, je bilo v Sloveniji v letu 2006 izrečenih 277 tovrstnih ukrepov, v letošnjem letu pa pričakuje še višjo številko.

Prepoved približevanja lahko sicer policija izreče za 48 ur, na deset dni pa ga lahko podaljša pristojni sodnik. Če žrtev sodniku predloži dodatne dokaze, lahko ta ukrep podaljša za največ 60 dni. Premzlova dodaja, da se je na ta način poglobilo sodelovanje med policijo in centri za socialno delo.

Za sprejetje sistemskega zakona

Predsednica ženskega foruma socialnih demokratov Celje Olga Bezenšek Lalič je opozorila, da sedanja zakonodaja storilcem omogoča, da z ustrahovanjem in nasilništvom nadaljuje.

Vsi razpravljavci so se zavzeli za čimprejšnjo pripravo in sprejetje sistemskega zakona, ki bi urejal področje nasilja v družini. Klavdija Aničič iz Društva za nenasilno komunikacijo je vladi očitala, da je na omenjenem področju prepočasna in neučinkovita. Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Majda Potrata je ob tem povedala, je v letošnjem letu načrtovan sprejem zakona o preprečevanju nasilja v družini.

Javornik Novakova je poudarila, da bi moral biti zakon usmerjen k zmanjševanju nasilnih dejanj in zagotavljanju usklajenega dela pristojnih organov. Opozorila je še na zaščito žrtev, ki so po njenem izpostavljene senzacionalističnemu medijskemu poročanju. Direktorica urada za enake možnost Tanja Salecl pa je ocenila, da bi bilo sprejetje tovrstnega zakona priznanje, da je nasilje nad ženskami družbeni problem.

Posvet je v državnem zboru pripravila Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in sicer v okviru kampanje Parlamenti, združeni v boju proti nasilju nad ženskami v družini, ki poteka v okviru parlamentarne skupščine Sveta Evrope.