Letošnjo parado ponosa je žal zaznamovalo nasilje, so sporočili organizatorji prireditve, ki je potekala pod geslom Dovolj! Odvrzimo maske!.
Ni se končalo z napadom oboroženih obritoglavcev na aktiviste v Mariboru, ampak se je nadaljevalo tudi v Ljubljani, so zapisali v sporočilu za javnost. Skupina neznancev je namreč brutalno pretepla dva geja, ki sta se vračala z zabave po paradi, so dodali. Nasilje naj bi doživeli tudi drugi udeleženci parade.
Proti diskriminaciji
V središču Ljubljane je bila v soboto, 1. julija, parada ponosa, na kateri je po oceni organizatorjev nekaj več kot 250 udeležencev opozarjalo na diskriminacijo istospolno usmerjenih in njihovo pravico do svobodnega, odkritega življenja. Kot je povedal Mitja Blažič iz Društva za integracijo homoseksualnosti, so se že šeste parade ponosa udeležili tudi predstavniki organizacij istospolno usmerjenih iz Zagreba.
V Sloveniji živi približno 200.000 lezbijk in gejev, vsaj polovico pa jih je, kot piše na spletnih straneh parade, zaradi svoje spolne usmerjenosti doživelo nasilje, in sicer najpogosteje na javnem mestu. Simon Maljevac iz DIC Legebitra je izpostavil nujnost soočenja odkritih, odprtih mnenj in civilnega dialoga.
Napad v Mariboru
Skupina za istospolno usmerjene mlade Lingsium je imela v petek, 30. junija, v okviru akcije strpnosti "Lezbijke in geji želimo lep dan" na Grajskem trgu v Mariboru postavljeni dve stojnici, ki ju je napadla manjša skupina desetih, dvajsetih oboroženih mladeničev. Napadalci so grozili z noži, prevrnili stojnici, predstavnike Lingsiuma pa pošiljali "nazaj med svoje štiri zidove", je povedala predstavnica skupine Lingsium Maja Pan.
LDS obsodil nestrpnost do istospolno usmerjenih
V LDS so obsodili nedavne nasilne izraze nestrpnosti do istospolno usmerjenih v Mariboru in Ljubljani. Takšno početje je nedopustno in protiustavno, saj spodbuja k spolni nestrpnosti in nasilju in je v neskladju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, so sporočili iz LDS. Opozicijska stranka zato javnost poziva, naj sovražnega govora in nestrpnosti ter nasilja nikakor ne sprejme kot legitimne oblike medsebojnih odnosov.
Če želi Slovenija slediti vrednotam multikulturne evropske družbe, se mora soočiti s problematiko nestrpnosti, agresivnosti ter diskriminacije v državi, ocenjujejo v LDS. Do tega pa je po njihovem mnenju moč priti le na podlagi dialoga, spoznavanja in sprejemanja drugačnosti ter z obsojanjem in ograditvijo od vseh nestrpnih izjav in dejanj. Še posebej pozorni moramo biti posamezniki ali skupine, ki oblikujemo javni prostor, saj raven našega diskurza nemalokrat determinira in legitimira dejanja v širšem okolju, opozarjajo v LDS.
