"Nasilje ni osebna težava posameznice in ni stvar zasebnih ali družinskih odnosov, ampak je nedopustno in kaznivo dejanje, ki ga ne smemo le nemo opazovati," je opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Zato spodbuja vse, ki v svoji okolici zaznajo ali opazijo nasilno vedenje, da ukrepajo in ga prijavijo.
Nasilje je namreč odvisno tudi od tega, kako družba nanj reagira. "Če tako vedenje obsodimo in sankcioniramo, ga s tem zmanjšujemo in ustavljamo. Če pa ga toleriramo, minimaliziramo ali spregledamo, pa nasilnežem dajemo dodatno moč," je izpostavil varuh.
Poleg prijave nasilja je pri reševanju problematike po njegovih besedah ključnega pomena tudi podpora žrtvam, saj potrebujejo okolje, v katerem lahko spregovorijo in so slišane. Čeprav imamo v Sloveniji na tem področju dobro urejeno zakonodajo, to ni dovolj, saj je pomembno "stalno usposabljanje zaposlenih, ki se srečujejo z nasiljem".
Varuh iz obravnavanih pobud zaznava, da niso vsi deležni enake kakovosti storitev institucij v vseh primerih prijavljenega nasilja: "Že več let opažamo tudi nekonsistentnost različnih organov pri izvajanju ukrepov za zaščito žrtev in tudi pri delu s povzročitelji nasilja. Zaposleni na Policiji, pravosodju, centrih za socialno delo morajo delovati kot uglašen orkester, da bodo postopki hitri, storilci pa bodo za svoja dejanja kaznovani," je poudaril varuh.
Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem
Kot so nam sporočili predstavniki Policije, tudi oni vsako leto novembra in decembra posebno pozornost posvečajo zaščiti ranljivejših skupin, kot so otroci in ženske. Njihove aktivnosti sovpadajo z mednarodnimi dnevi boja proti nasilju nad ženskami in otroki. "Začnejo se 18. novembra, ko obeležujemo evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, nadaljujejo se 20. novembra (svetovni dan otroka) in 25. novembra (mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami) ter se zaključijo 10. decembra, na mednarodni dan človekovih pravic," so našteli.
Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. "Od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini," so pojasnili na Policijski upravi (PU) Koper.
'Prijava je edini način, da zaščitimo žrtev in ustavimo nasilneža'
Po njihovih besedah imajo na območju PU Koper vsako leto veliko aktivnosti, s katerimi se skušajo približati občanom in jih ozavestiti o njihovih možnostih in pravicah ter jim približati problematiko nasilja. Opomniti jih želijo, da je prijava nujen ukrep, če opazijo nasilna dejanja. "To je namreč edini način, da zaščitimo žrtev in ustavimo nasilneža. Policisti so žrtvam nasilja na voljo ves čas, vedno smo pripravljeni pomagati in ukrepati proti nasilnežem," so poudarili.
Zato pozivajo vse, ki opazijo nasilje v družini, naj o tem obvestijo Policijo. Žrtev namreč pogosto težko najde način, da bi sama ukrepala. "Ne zatiskajte si oči in ne preslišite klicev (četudi posrednih) na pomoč iz sosednjega stanovanja. Večkrat pokličite znanko, ki vam je že kdaj povedala za situacijo v družini, ali mogoče potrebuje pomoč in podporo, ko ne more iz nasilnega odnosa," so svetovali na PU Koper.
Ob tem so spomnili, da so žrtve nasilja v družini velikokrat tudi otroci, ki nimajo možnosti, da bi poiskali pomoč v raznih organizacijah, ki pomagajo v tovrstnih situacijah. "Niti ne hodijo v šolo, kjer bi se lahko o svojih težavah pogovorili z učiteljem ali svetovalno delavko," so dodali.
'Zdaj je čas, da postanemo glas otroka in o svojih opažanjih obvestimo pristojne institucije'
Menijo, da je dolžnost vseh sorodnikov, sosedov, naključnih opazovalcev, učiteljev, strokovnih delavcev, zaposlenih v zdravstvu in ostalih, da tudi takrat, kadar z otroki nimajo neposrednega osebnega stika in se jim otroci ne morejo zaupati, znajo prepoznati znake stiske in morebitne posledice trpinčenja ali nasilja. "Zdaj je čas, da postanemo glas otroka in o svojih opažanjih obvestimo pristojne institucije (center za socialno delo, Policijo). Naj fizična razdalja ne pomeni tudi razdalje v odnosu. Bodimo v teh dneh poslušno uho, pozorno na težave, s katerimi se otroci srečujejo v domačem okolju," so spodbudili na PU Koper in pozvali, naj ne čakamo, da se bo nasilje končalo samo od sebe, saj je to malo verjetno.
Ob tem so še pojasnili, da Policija vedno ob vsaki prijavi izvede vse ukrepe, da žrtvi zagotovi pomoč in rešitev, zoper storilca pa ustrezno ukrepa. Po njihovih besedah tudi v času omejitev javnega življenja vsi načini zagotavljanja pomoči za žrtev še vedno delujejo. "Policija neprekinjeno sodeluje tudi z ostalimi organizacijami, ki žrtvam nudijo pomoč, in centri za socialno delo. S skupnim sodelovanjem želimo žrtvam zagotoviti, da v tej situaciji niso same in da jim je tudi v tem času pomoč na voljo," so povzeli na PU Koper.
Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij omogoča tudi nove možnosti za nasilje nad ženskami in dekleti, ki so s tem izpostavljene večjemu tveganju za zlorabe
Ženske in dekleta so lahko v digitalnem svetu izpostavljene zasmehovanju zaradi videza, prav tako pa so lahko žrtve spolnega nadlegovanja, ki med drugim vključuje pošiljanje neželenih spolnih podob na spletu, ali celo neželenega deljenja njihovih osebnih informacij, so izpostavili predstavniki iz Sveta Evrope.
Neodvisna strokovna skupina Grevio Sveta Evrope je od mednarodnem dnevu pripravila in objavila novo priporočilo za obravnavo digitalne razsežnosti nasilja nad ženskami, v katerem je ta pojem tudi jasno opredeljen. V poročilu so prav tako predlagani posebni ukrepi za boj proti nasilju, ki temeljijo na štirih stebrih istanbulske konvencije. To so preprečevanje, zaščita, pregon in usklajene politike, so spomnili.
Več slovenskih organizacij spodbudilo k ničelni toleranci do nasilja
Že pred današnjim mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami so v več slovenskih organizacijah spodbudili k ničelni toleranci do nasilja. Ženske namreč še vedno pogosto niso deležne takšne pomoči, kot jo pričakujejo in kot jo potrebujejo, so v sredo na novinarski konferenci, na kateri so sodelovale tudi predstavnice Ženskega foruma SD, društva Ključ in Inštituta 8. marec, opozorili v društvu za nenasilno komunikacijo.
Po podatkih Združenih narodov (ZN) bo ena od treh žensk v svojem življenju doživela eno od oblik nasilja, v času globalne zdravstvene krize pa številke rastejo. Novo poročilo ZN, ki je zajelo 13 držav od začetka pandemije, namreč kaže, da sta dve od treh žensk poročali, da sta doživeli nasilje ali da poznata žensko, ki ga je doživela. Samo ena od desetih se bo po pomoč obrnila na policijo. Pandemija, ki smo ji priča, je nasilje nad ženskami še bolj prikrila, zato opozarjajo ZN.
'Odklikni spletno nasilje'
Danes je potekal tudi spletni seminar Ustvarjanje varnih spletnih okolij za ženske in dekleta – odklikni spletno nasilje!. Namen dogodka je bil spodbuditi politično razpravo, predvsem pa zavedanje vsakega posameznika o naraščajočem spletnem nasilju nad ženskami in dekleti. Podatki namreč kažejo, da so se v času pandemije povečale vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti, še posebej močno pa sta narasla nasilje v družini in spletno nasilje, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Minister Janez Cigler Kralj je ob tem dejal: "Slovenija ostaja zavezana doseganju najvišjih standardov na področju enakosti spolov in boja proti nasilju nad ženskami in dekleti. Medtem ko nam digitalna orodja ponujajo velike priložnosti, se moramo zavedati tudi tveganj, povezanih z naraščajočim vplivom interneta, hitrim širjenjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razširjenostjo družbenih medijev," so sporočili z MDDSZ.
Evropska komisarka za enakost Helena Dalli je napovedala, da bo Evropska komisija kmalu predlagala iniciativo, da se na seznam zločinov v EU uvrstijo tudi sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva.
73 odstotkov žensk doživelo spletno nasilje
Glavna govorka dogodka je bila Thordis Elva Thorvaldsdottir, priznana islandska novinarka, raziskovalka in strokovnjakinja za enakost spolov. Poudarila je, da je po raziskavi ZN kar 73 odstotkov žensk doživelo spletno nasilje, kar lahko vodi v slabšo samopodobo, izgubo samozavesti, težave s spolnostjo, stres, tesnobo, zlorabo substanc, socialno izolacijo in osamljenost. Opozorila je, da številne raziskave kažejo na povezavo med spletnim nadlegovanjem in ustrahovanjem ter resničnim nasiljem nad ženskami, na kar moramo biti posebej pozorni. Stopnja spletnega nasilja je visoka tudi pri dekletih, ki doživljajo večje pritiske v primerjavi s fanti.
Direktorica Evropskega inštituta za enakost spolov Carlien Scheele je izpostavila, da je spletno nasilje še posebej problematično za ženske in dekleta, saj gre velikokrat za nesoglasno pornografijo, ki jo je težje kazensko preganjati zaradi pomanjkanja dokazov, ki se na spletu izgubijo.
Eno ključnih sporočil slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju enakih možnosti žensk in moških je, da so vse oblike nasilja, vključno s spletnim nasiljem, nesprejemljive. V luči pandemije covida-19, pa tudi vedno večje digitalizacije delovnega in domačega okolja je še posebej pomembno, da smo zavezani učinkovitemu obravnavanju ter preprečevanju spletnega nasilja in nadlegovanja nad ženskami in dekleti, so spletni seminar povzeli predstavniki MDDSZ.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.