'Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni ljudje lahko povzročajo nasilje'

Začenjajo se mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami, ki potekajo od 25. novembra, svetovnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, do 10. decembra, svetovnega dneva človekovih pravic. Nevladne organizacije so tudi letos pripravile kampanjo osveščanja proti nasilju nad ženskami, vrsto dogodkov na to temo pa je pripravila tudi policija.

Za nasilje ni nikoli kriva žrtev

V društvu SOS poudarjajo, da za nasilje nikoli ni kriva žrtev. Dogaja se v vseh družbenih slojih. ''Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni ljudje, s hišo in dobrim avtom, urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu, lahko povzročajo nasilje,'' so poudarili in dodali, da če si ''povzročitelji nasilja res ne bi mogli pomagati, bi bili enako nasilni tudi na delovnih mestih ali v odnosih s prijatelji''.

Številni se za nasilje izgovarjajo na alkohol ali težko otroštvo, a tudi to nista vzroka ali opravičila za povzročanje nasilja, še poudarjajo v društvu. Številni se ob novicah o nasilju vprašajo, zakaj žrtev nasilneža ne zapusti takoj, ko jo je udaril prvič. V društvu odgovarjajo: ''Običajno ženska nasilnega partnerja ne zmore zlahka zapustiti, kljub krutosti zlorab, ker ji strah, neozaveščenost, versko prepričanje, visoko vrednotenje podobe 'popolne' družine in/ali ekonomska odvisnost to preprečujejo.'' 

Grozljiva statistika

Nasilje nad ženskami in deklicami je še vedno močno razširjeno po vsem svetu. Ženske in deklice so žrtve nasilja v družini, spolnega in gospodarskega izkoriščanja, napadov na ulicah ali delovnem mestu, nadlegovanja po spletu ali med športnim udejstvovanjem, posiljevanja, pohabljenja ali prisilnih porok. Vsaka tretja ženska v EU je že doživela nasilje samo zaradi svojega spola.

''Skoraj 25 odstotkov žensk v EU od 15. leta starosti se je že soočilo s fizičnim in/ali spolnim nasiljem s strani partnerja. Več kot četrtina Evropejcev meni, da je spolni odnos brez privolitve upravičljiv. Več kot petina jih meni tudi, da si ženske pogosto izmislijo zlorabo ali posilstvo ali pa pretiravajo v svojih trditvah o tem. Žrtve nasilja pogosto ne prijavijo zločina. Opazovalci včasih nočejo ukrepati,'' so sporočili iz Evropske komisije in dodali, da se moramo temu in stereotipom, ki spodkopavajo besede žensk, upreti in pokazati, da je nasilje nad ženskami nesprejemljivo in da ga ne bo nihče dopuščal. Evropska komisija bo za podpiranje prizadevanj na lokalni ravni za preprečevanje nasilja zaradi spola in podporo žrtvam v Evropski uniji namenila 10 milijonov evrov.

Nasilje ni le udarec

Ob omembi besede nasilje marsikdo pomisli le na fizične udarce, a to še zdaleč ni edina oblika nasilja, ki so ga deležne ženske.

Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami, ki seveda ni nič milejša od fizičnega nasilja, je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. ''Psihično nasilje v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev,'' so zapisali v društvu SOS.

Nasilje so žaljivke, poniževanje, zaničevanje, sledijo vpitje, grožnje. Psihično nasilje žal večkrat preraste tudi v fizično nasilje (klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ...), ki postaja vse pogostejše in ima vedno hujše oblike.

Spolno nasilje je vsako dejanje s spolno vsebino, s katerim se druga oseba ne strinja, oziroma se ob njem počuti slabo ali jo je strah. Besede, ki jih moški opravičujejo, da so bile izrečene v šali, imajo lahko za ženske škodljive posledice. Spolni odnos proti želji žene ali partnerke je posilstvo, so poudarili pri društvu SOS.

Ekonomsko nasilje pa je obvladovanje, nadziranje druge osebe s pomočjo sredstev za preživetje oziroma vsako siljenje v finančno odvisnost. Povzročitelji se zavedajo, da jih bodo partnerke, če bodo od njih ekonomsko odvisne, težko zapustile. Seveda pa so nasilje tudi oblike izkoriščanja, kot so prisilna prostitucija, prisilno delo, prisilno beračenje, služenje, lažne poroke ali trgovina s človeškimi organi, tkivom in krvjo.

Kam po pomoč?

Če ste žrtev nasilja, čim prej poiščite pomoč in pokličite policijo na številko 113. Pri društvu SOS so navedli, da je iz prakse razvidno, da ''se v trenutku, ko se začne žrtev upirati nasilju, ko začne iskati pomoč, ali ko želi oditi, nasilje s strani partnerja pogosto še poveča''.

Poleg policije obstajajo tudi številna društva in nevladne organizacije, kjer lahko najdete pomoč, lahko jih pokličete, lahko se dogovorite za osebno svetovanje, za namestitev v kriznih centrih ali varnih hišah.

''Tudi če vas partner ne bo fizično napadel, ampak bo povzročal druge oblike nasilja, zaradi katerih boste ogroženi, pokličite policijo. Policija se mora na klic na pomoč odzvati, tudi če niste doživeli fizičnega napada,'' so zapisali v brošuri Slišite.

V društvu SOS so še dodali, da lahko prijavo nasilja podate kadarkoli, vendar čim prej, saj imajo različna kazniva dejanja različen rok zastaranja. V primeru poškodb poiščite tudi zdravniško pomoč.

Vsekakor pa so tudi priče nasilja tega dolžni prijaviti. Če ste priča nasilja, ste morda vi edino upanje za žrtev nasilja.

Žal, lahko ženske, ko pobegnejo od nasilneža, naletijo na sodni zid

V društvu SOS so v letošnji kampanji opozorili, da se ženske, ki doživljajo nasilje, soočijo s številnimi ovirami, ko se obrnejo po pomoč. ''Sodišče me je tako rekoč prisililo v sodno poravnavo. Zagrozilo mi je, da bo odvzelo otroke in jih dalo v rejo, če se z možem, povzročiteljem nasilja, ne dogovoriva o skrbništvu in stikih,'' je izkušnja ene izmed žrtev.