Nasilje nad zdravniki: 'Če te v službi ustrelijo, te pač ustrelijo'

Kar 9 od 10 zdravnikov je že bilo žrtev ali priča nasilju v svojem delovnem okolju. To je pokazala anketa o nasilju nad zdravniki in zobozdravniki na delovnem mestu, ki jo je izvedla Zdravniška zbornica Slovenije. Številke so alarmantne, sama problematika pa terja takojšnje ukrepanje pristojnih, opozarjajo na zbornici. Sprašujejo se, kako tudi v zdravstvu zagotoviti varno delovno okolje in pozivajo k ustavitvi nasilja nad zdravniki.

Od leta 2017 do danes sta v Sloveniji zaradi nasilja na delovnem mestu umrla dva zdravnika (poleti 2016 zdravnik v SB Izola, leta 2007 pa je v ZD Metelkova umrla zobozdravnica), številni drugi pa nasilje doživljajo in o njem poročajo vsakodnevno.

Moški, ki ji je grozil, pozneje postal njen pacient

Pogovarjali smo se z zobozdravnico, ki je bila žrtev nasilja na delovnem mestu pred leti. Takrat je bila zaposlena v ZD Ljubljana in je opravljala dnevno dežurstvo, ko je na vrata njene ordinacije prišel bolnik, ki je zahteval takojšnjo obravnavo, do katere pa ni bil upravičen. Ko mu je zdravnica pojasnila, kakšen je postopek, se je razburil in ji začel groziti. "Prišel je moški, ki je zahteval, naj mu naredim protetiko, kar pa ni bolečina, zato sem mu pojasnila, da se mora najprej opredeliti, nato pa mu bomo dali še datum. Nato je znorel. Začel je vpiti, posploševati, kakšno zdravstvo imamo. Pozneje sem izvedela, da je ta isti moški podobno storil približno dva tedna pozneje v drugem zdravstvenem domu," pripoveduje sogovornica. Moškega, ki je vpil, da jih bo ubil, je uspela izriniti iz ordinacije in za njim zapreti in zakleniti vrata. Moški je nato razbijal po vratih in grozil, da jih bo snel s tečajev. Poklicala je policiste, ki so prišli, a moškega takrat ni bilo več v ordinaciji, so ga pa videli, kako poskuša skozi okno splezati v ordinacijo.

Zobozdravnica je bila po tem dogodku kratek čas bolniško odsotna, ko se je vrnila v službo, pa je ugotovila, da je moški že opredeljen kot njen pacient, kar jo je zelo presenetilo. Na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je poslala prošnjo, da se nasilnega pacienta odopredeli, a ji to ni uspelo. Zato je vztrajala, da moškega ne bo zdravila in je njegovo oskrbo odklanjala, zaradi česar so se pojavila nesoglasja med vodstvom ustanove in njo. Čez čas je prekinila delo v ZD Ljubljana in odšla na svoje.

Sogovornica se ni želela izpostaviti z imenom in priimkom. Kot pravi, "ni pomembno, da se je to meni zgodilo, pomembno je, da se to v ustanovah dovoljuje."

'Če te v službi ustrelijo, te pač ustrelijo'

Nasilje nad zdravstvenim osebjem je namreč zelo pogosto, tako po njenem mnenju kot glede na opravljeno anketo. Mnogi o tem še vedno molčijo, predvsem zaradi strahu pred posledicami. "Jaz sem o tem javno spregovorila, a žal v ZD Ljubljana nekega ustreznega procesa ni vzpostavljenega. Pri nas manjka politike o nenasilju. Če se v bolnišnici na zahodu zgodi nekaj podobnega, takšen pacient nima več vstopa v to ustanovo. Pri nas je pa tako, vsaj, kar se s kolegi pogovarjamo, kot da smo mi neko potrošno blago. Če te v službi ustrelijo, te pač ustrelijo. Če prideš domov, prideš. In to je to."

Zdaj dela v zasebni ordinaciji in pravi, da je precej drugače. "V javnih službah je tako, da dokler imamo mi vsi pacienti predstavo o tem, kaj nam pripada v zdravstvu, tega pa ne dobimo v praksi, saj smo bili z obljubami zavedeni, potem je logično, da so ljudje jezni. Najlažje je ne spreminjati politike, ko ti skregaš akterje med sabo, se pravi zdravnike in paciente," opozarja sogovornica, ki številne težave vidi tudi v tem, da zdravniki ogromne količine časa porabijo, da pacientom pojasnjujejo njihove pravice, kar se zažira v čas, ki je namenjen za njihovo obravnavo. "Prav tako so pravila, ki jih dobivamo iz zdravstvene blagajne, pogosto napisana tako, da so precej nerazumljiva – še za nas, kaj šele za bolnike."

Mnogi že imuni na žaljenje in nasilje

Sogovornica opozarja, da je nasilja nad zdravstvenim osebjem res zelo veliko. Osebje je že navajeno na visok stres, žaljenje in nasilje na delovnem mestu. "Nekako postaneš imun na to. Odgovor strokovne direktorice meni osebno po grožnjah pacienta je bil, naj ne kompliciram glede vrnitve, saj ona že dlje časa zdravi bolnika, ki pride v ordinacijo z lovskim nožem, ki ga pred zdravljenjem postavi na mizo. To mi je rekla oseba, ki je bila zadolžena za incidente na delovnem mestu."

Vodstvo ne ukrepa

Naša sogovornica, ki ni bila le enkrat žrtev nasilnega pacienta, je prepričana, da bi morali ravno zaradi pogostega nasilja nad zdravstvenim osebjem imeti v ustanovah varnostnike, pa ne enega za več enot, pač pa varnostnika na stavbo. Prepričana je, da samo vodstvo dopušča, da se te stvari dogajajo. "Najbolj žalostno je, da se zdravniki med seboj pogovarjamo in ugotavljamo, da greš lahko domov iz službe skozi sprednji, zadnji vhod, ali pa celo skozi okno. Tudi to se nam je že zgodilo, da smo domov plezali skozi okno, ker je nekdo na vhodu grozil. Ti si nekje zaposlen, boš to zapisal kot incident in se ne bo nič zgodilo. Večino je strah. Tudi mene je bilo."

Sogovornica je nanizala še več podobnih primerov groženj in nasilja, ki so se zgodili njenim sodelavcem. Tako so vodji enote kmalu po uboju zobozdravnice v ZD Metelkova poslali grozilno pismo, da se ji bo zgodilo hujše kot tisti zobozdravnici, še isti dan pa ji je nekdo razbil osebno vozilo. Storilca niso odkrili.

Da je nasilje nad zdravniki akuten družbeni problem tudi v drugih državah, kažejo podatki iz nacionalnih poročil različnih evropskih zbornic. Tako je na primer na Poljskem kar 51 odstotkov v raziskavo vključenih zdravstvenih delavcev poročalo, da so že bili žrtve nasilja. Podobna raziskava v Srbiji je pokazala, da nasilja ni občutilo le 10 odstotkov zdravnikov, kar 17 odstotkov pa jih je že doživelo celo fizično nasilje. Tudi v Avstriji je bilo kar 80 odstotkov zdravstvenega osebja že žrtev nasilja. Najpogosteje so bile žrtve medicinske sestre, v 17 odstotkih pa so bili med žrtvami različnih oblik nasilja tudi zdravniki. To so podatki, ki sicer niso več najbolj aktualni, saj so jih predstavili na 24. simpoziju zdravniških zbornic in združenj zdravnikov Srednje in Vzhodne Evrope – ZEVA, ki je septembra 2017 potekal v Ljubljani.

Zdravniška zbornica Slovenije danes pripravlja novinarsko konferenco, na kateri bodo med drugim osvetlili, kje je nasilja največ, kdo ga najpogosteje izvaja in kaj so najpogostejši povodi za izbruh nasilja? Zakaj so nastala priporočila za preprečevanje nasilja, komu so namenjena in kako potekajo prijave nasilnih dogodkov? Kaj zdravniki vsakodnevno doživljajo v svojih ordinacijah in katere so dobre prakse preprečevanja nasilja doma in v tujini? Predstavili bodo še, katere so ključne zakonske spremembe, ki jih zbornica predlaga za zaščito zdravstvenega osebja.