Septembra, ko je po večjem delu države zaradi obilnih padavin poplavljalo, se je tudi v Zidanem Mostu pri železniški postaji utrgal zemeljski plaz. Zaradi tega je bil zaprt en tir železniške proge, kar pa so s pomočjo pristojnih služb hitro sanirali, a prebivalci zaselka Majland so še vedno brez cestne povezave do svojih hiš. Gre za okoli 60 ljudi in 30 hiš.
Ker je Zidani Most del občine Laško, smo o problemu govorili z vodjo urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor Občine Laško Tomažem Novakom. Pojasnil je, da so takoj, potem ko se je sprožil plaz in so nekoliko zavarovali območje, avtomobile prebivalcev naselja spravili čez železniške tire na parkirišče pred tovorno železniško postajo. Tako se lahko ljudje vozijo do tam, naprej pa pot do domov nadaljujejo peš preko začasnega nivojskega železniškega prehoda.
Pred zimo bodo prebivalcem dostavili kurivo
Ker je pred vrati zima oziroma se je kurilna sezona že začela, do hiš pa je dostava energentov po običajnih poteh nemogoča, so v občini začeli tudi aktivnosti, s katerimi bi ljudem pomagali pri dostavi in dobavi kurilnega olja oziroma drv. Novak pojasnjuje, da trenutno zaključujejo akcijo zbiranja pomoči za prebivalce Majlanda. "Dogovarjamo se z donatorji, mislim, da bi lahko imeli v 10 do 14 dneh dogovore sklenjene, tako da bi lahko sredi novembra ljudem kurjavo tudi predali," je povedal Novak. Dodaja, da bodo morali ljudje nekaj kuriva kupiti tudi sami, ker pa cestne povezave ni, bodo skušali z izvajalcem intervencijskih in sanacijskih del vzpostavit povezavo ter nato s pomočjo gasilcev ali pa s kakšnim manjšim bagrom dostaviti vsa kuriva do odrezanih hiš. "Kurjavo bomo ljudem na tak ali drugačen način speljali," zagotavlja Novak.
Zaradi zadnjega deževja bo sanacija še kompleksnejša
Glede same sanacije plazu pa je pojasnil, da je občina takoj pristopila k sanaciji, tako da je nemudoma zbrala potrebne geološke in geodetske meritve, ki so osnova za projektiranje. Naredili smo že načrt za sanacijo, ki pa bo moral biti zaradi zadnjega obilnejšega deževja spremenjen. Vsulo se je namreč dodatnih 500 do 1000 kubičnih metrov materiala. To je še bolj ogrozilo dve hiši v naselju.
Projektno dokumentacijo za začetek sanacije sicer še pripravljajo. To lahko traja en mesec, lahko pa tudi pol leta, pravi Novak, a hkrati meni, da to ne bi smelo trajati tako dolgo. Če je sprva kazalo, da bi sanacija lahko potekala s kampadnimi kamnitimi izložbami, sedaj kaže, da bo potrebno pilotiranje in izvedba sidrane pilotne stene. Sanacija bo razdeljena v predzimski in spomladanski del. V predzimski del bi bili vključeni dodatni zaščitni ukrepi. Naslednji teden pa naj bi si razmere na terenu ogledala tudi strokovna ekipa s fakultete za gradbeništvo, ki naj bi pomagala pri načrtovanju sanacijskih del.
Bo treba celo rušiti hiši?
Novak meni, da bi lahko v nekaj mesecih, potem ko bodo spomladi stekla dela, zadevo sanirali, ceste za avtomobile v Majlandu pa pred zimo nikakor ne bo. Ena izmed možnosti bi bila tudi ta, da se najbolj ogroženi hiši poruši. Pri tem je Novak zelo previdno dodal, da bi to prišlo v poštev le, če bi se izkazalo, da se lahko oba objekta zrušila sama. Pri ocenjevanju smiselnosti rušitve je treba preučiti tudi vpliv rušenja na samo izvedbo sanacije. Če bo ocena pokazala, da bi bilo ceneje ta dva objekta zrušiti, obstaja tudi možnost, da bodo to storili. Cenitve so že opravili, od nadaljnjih aktivnostih pa bo odvisno, kako bo sanacija potekala.
Končni seznam o popisu škode zaradi poplav in plazov bodo na ministrstvo za okolje poslali še ta teden, sicer pa občina ni dobila še nobenih intervencijskih sredstev za odpravljanja posledic plazov, za škodo na hišah in na kmetijskih površinah. "Upamo, želimo, prosimo in čakamo," je dodal. Pomoč od države pričakujejo tudi zato, ker bo sanacija v Majlandu po sedanjih ocenah precej kompleksna in zato tudi draga.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.