'Naš dom gori in pljuča našega planeta se spreminjajo v pepel'

Okoli 100 protestnikov je pozivalo politiko k ukrepanju, tudi blokadi trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo (EU) in Brazilijo, ter spodbujalo bolj ekološki način življenja.

"Točno v tem trenutku požari, ki se širijo hitreje kot kadarkoli, uničujejo amazonski pragozd. Naš dom gori in pljuča našega planeta se spreminjajo v pepel," so opozorili mladi okoljevarstveniki. Prejšnji mesec, ko je Medvladni panel za podnebne spremembe izdal novo posebno poročilo, ki ponovno poudarja nujnost takojšnjega ukrepanja v boju proti prihajajoči okoljski katastrofi, so hudi požari divjali na Arktiki, v plamenih pa so tudi enormni gozdovi v Sibiriji in osrednji Afriki. To so le zadnji primeri podnebne krize, ki jo prinašajo podnebne spremembe. "Drvimo proti točki, ko bo nekontrolirano sosledje dogodkov uničilo naše ekosisteme in s tem naše preživetje na Zemlji."

Amazonski pragozd je največji tropski deževni gozd na svetu, v njem pa živi milijone rastlinskih in živalskih vrst ter milijon pripadnikov staroselskih skupnosti. Deževni gozd poleg tega predstavlja ključni ponor ogljika, proizvede 20 % kisika na Zemlji, ob požarih pa ne le, da gozd izginja, temveč z gorenjem v ozračje spušča še ogromne količine toplogrednih plinov – kar le še pospešuje začarani krog podnebnih sprememb, so pojasnili.

Odkar je lani na oblast prišel brazilski predsednik Jair Bolsonaro, število gozdnih požarov vztrajno narašča – pospešujejo jih tako suša kot katastrofalne okoljske politike brazilske vlade, ki v Amazoniji vidijo zgolj gospodarsko vrednost. Medtem pa globalna ekonomija še naprej troši brazilske produkte in podpisuje trgovinske sporazume, opozarjajo.

Tako je EU ravnokar podpisala nov trgovinski sporazum z državami zveze Mercosur, ki bo amazonskemu pragozdu in južnoameriškemu kmetijstvu povzročil le še hujšo škodo. "Čeprav so se nekateri evropski voditelji v zadnjih dneh oglasili in zahtevali Bolsonarovo ukrepanje v zvezi s požari, je dejstvo, da EU in ZDA na vse mogoče načine podpirajo konservativne politike, kot so Macri, Guaido ali Bolsonaro, ki z napadi na delavske pravice, reproduktivne pravice žensk, na pravice staroselskih skupnosti, s krčenjem socialne države in popolnim poblagovljenjem okolja prinašajo socialno in okoljsko katastrofo, ki ne bo ostala omejena le na njihove države. Požari, poplave in druge manifestacije podnebnih sprememb se ne brigajo za meje, patetična sklicevanja na suverenost nacionalnih držav pri prilagajanju na nove okoljske realnosti pa kažejo na popolno nerazumevanje obsega okoljske krize."

Zadnja štiri desetletja smo na poti k človeškemu izumrtju in to je zgolj še en jasen korak bližje k našemu masovnemu izumrtju. Prvi korak k zeleni in pravični prihodnosti, v katerem bodo tako človeška kot druge vrste lahko v razcvetu, je tako prepoznanje človeka kot dela narave in narave kot subjekta s svojo lastno vrednostjo in ne zgolj kot ekonomsko kategorijo za izkoriščanje s strani peščice nosilcev kapitala, so v izjavi za javnost še zapisali mladi okoljevarstveniki.

Od vlade zato zahtevajo, da ne ratificira prostotrgovinskega sporazuma sporazuma EU – Mercosur, ki še povečuje potrebo po krčenju Amazonskega pragozda za pridobivanje novih kmetijskih površin za živinorejo in gojenje soje. "Tako Evropska unija na eni strani Atlantika propagira prehod v zeleno in brezogljično družbo, hkrati pa v Južni Ameriki podpira uničevanje najpomembnejših svetovnih ekosistemov ter dodatno utrjuje neokolonialna razmerja med državami proizvajalkami in državami porabnicami. Nenazadnje pa smo danes tukaj tudi zato, ker je naša dolžnost, da izkažemo solidarnost s staroselskimi skupnostmi, ki se na prvi bojni črti borijo za ohranitev amazonskega pragozda. To ni več lokalni problem, ampak gre za stvar, ki ima globalne posledice, zato pozivamo voditelje vseh držav, naj ukrepajo in preprečijo uničenje tega ključnega ekosistema z nasprotovanjem trgovinskemu sporazumu EU - Mercosur, kot tudi s progresivno podnebno politiko doma, med katere mora nujno soditi tudi omejevanje uvoza in porabe mesa."

Slovenska vlada naj prav tako izpolni zahteve gibanja Mladi za podnebno pravičnost in sprejme ukrepe za spodbujanje sonaravne, lokalno pridelane, polnovredne in pretežno rastlinske prehrane ter poveča samooskrbo na državnem nivoju. Pospešeno naj izvede prehod na polnovredno, čim bolj lokalno in večinoma rastlinsko prehrano ter spodbuja sonaravno in ne industrijsko kmetijstvo, še pozivajo.

Profesor na Fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik je za STA poudaril, da imamo "pravico do posredovanja le, če hkrati sami lokalno zadovoljujemo lastne potrebe tako, da hkrati skrbimo za ekosistem". Spomnil je na staroselce, ki živijo v Amazoniji. "Ne francoski predsednik Emmanuel Macron, ne brazilski predsednik Jair Bolsonaro nimata pravice odrekati staroselcem v Amazoniji pravico do eksistence in s tem tudi nam to, čemur se reče pljuča sveta," je povedal.

Na delovanje politike je opozorila poslanka Levice Nataša Sukič. "To, da se iztreblja amazonski pragozd z namenom živinoreje, ki je eden glavnih onesnaževalcev, je katastrofa. Svet se nahaja pred podnebnih zlomom. Politika je soodgovorna, da ustavimo te spremembe nemudoma," je poudarila za STA. Spomnila je, da okoljske spremembe povzročajo škodo tudi v slovenskem kmetijstvu.

Evropska poslanka Irena Joveva je poudarila pomen pritiska mladih in možnosti delovanja. "V odboru za okolje sedim, ker bomo, če se ne bodo vsi začeli zavedati stanja, padli. Pa ne kot politiki, ampak kot ljudje. Tega se vsi politiki ne zavedajo," je dodala.

V podporo mladim pa se je protesta udeležil tudi državni sekretar na šolskem ministrstvu Jernej Štromajer. "Želim opozoriti, da so podnebne spremembe resničnost. Pred tem si ni mogoče zakrivati oči, pred nami je velik izziv," je povedal. Ocenil je, da mladi odpirajo prava vprašanja in ponujajo dobre predloge.

Po uradnih podatkih je letos v Braziliji izbruhnilo več kot 75.000 gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013 oz. skoraj 85 odstotkov več kot lani. Več kot polovica jih je zagorelo v amazonskem pragozdu. Brazilski predsednik Bolsonaro je tuje vmešavanje v zadevo zavrnil.