"Če Evropska unija v povprečju ni tako zelo odvisna od uvoza hrane iz Rusije in Ukrajine, pa je močno odvisna od uvoza določenih surovin," pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. "Celo 80 ali več kot 80 odstotkov sončničnega olja ali osnove za proizvodnjo sončničnih olj uvozimo iz Ukrajine, tudi repično olje, Rusija je precej velik proizvajalec žit," še dodaja Kuhar. Z vidika potrošnika, trgovine ima kriza na Vzhodu zato lahko negativne posledice, razlaga Kuhar. Cene že tako viša epidemija koronavirusa. "To dogajanje je lahko še dodatni pritisk in stroškovni pospešek. S tem posledično spremembe cen hrane navzgor ali zadrževanje tega trenda visokih cen čez daljše obdobje".
Potrošniki že od konca lanskega leta zaznavajo podražitve, tudi osnovnih prehranskih izdelkov. In kaj bi se zaradi rusko-ukrajinske krize še lahko podražilo?
"Tako da nedvomno bo, če bo prišlo do kakšnih hujših eskalacij, zaznati cenovne pritiske na oljnice, drugih stvari pa načeloma ne, a prehranski sistem v tem trenutku ne potrebuje dodatnega šoka," pravi Kuhar. "Vidimo, da smo na preddverju inflacijskega pritiska in ne želimo zdaj še tovrstnih kriz, ki seveda lahko nedvomno zamajejo oskrbne verige in vplivajo na trge," še dodaja. Tudi zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pozorno spremlja dogajanje v Ukrajini, a zaenkrat večjih sprememb oz. posledic, kot so nam povedali, ni.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.