Živimo v kulturi, kjer so, tudi zaradi družbenih omrežij, narcistični vedenjski vzorci nekaj običajnega in družbeno vse bolj sprejemljivega. "Narcisizem je ena tistih osebnostnih motenj, ki je v današnji družbi spodbujevana in celo nagrajevana: le kdo ne občuduje samozavestnih politikov, karizmatičnih filmskih ali glasbenih zvezdnikov ali drznih vplivnežev, ki se za všečke ne pomišljajo lotiti še tako nevarnih podvigov? Takšnim ljudem je pogosto skupno tudi, da so navdušeni le nad lastnimi idejami in stremijo k temu, da se vse vrti okoli njih, ne glede na stiske ljudi okrog njih, ki jih takšno vedenje prizadene," so zapisali v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Določena mera narcizma, za katerega so značilni visoka samozavest, pozitivna samopodoba in aktivno vedenje, je sicer dobrodošla in sprejemljiva. Tega pa ne moremo trditi za t. i. destruktivni narcizem oziroma patološki narcizem, pri katerem je narcistična grandioznost združena z narcistično ranljivostjo. Slednja se kaže tako, da oseba občuti konstantno praznino, nemoč, sram, negotovost, nizko samospoštovanje, izogibanje medosebnih odnosov in celo samomorilnost. 

Od "zdravega" do odklonskega narcizma, katerega skrajna točka je narcistična osebnostna motnja, pa je občuten razkorak in celoten spekter. 

"Po podatkih raziskav je narcistična osebnostna motnja prisotna pri 0,5 odstotka populacije, kar pomeni, da naj bi imel to motnjo vsak 200. človek. Tri četrtine oseb s to motnjo je moških in ena četrtina žensk. Med posameznimi kulturami in državami naj ne bi bilo razlik. Zato lahko sklepamo, da je tudi v Sloveniji številka podobna," je za naš portal že pred časom pojasnila specialistka psihiatrije prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.  

Če te številke držijo, potem lahko v grobem ocenimo, da je v Sloveniji okoli 10.000 ljudi z narcistično osebnostno motnjo. Ljudi, ki so zaradi tega prizadeti, pa je še precej več. "Ocene pogostosti narcistične zlorabe izhajajo iz ocenjene pogostosti oseb z narcistično osebnostno motnjo. Ocenjujemo, da vsaka oseba z narcistično osebnostno motnjo zagreni življenje vsaj petim ljudem na letni ravni in zlorabe navadno trajajo več let," pravi prof. dr. Dernovšek.

Kako se kaže narcistična osebnostna motnja?

Ob omembi narcistične osebnostne motnje (NOM) večina najprej pomisli na domišljave, vzvišene, arogantne in izredno samozavestne posameznike. Vse to drži, a velja predvsem za t. i. narcistično grandioznost, ki predstavlja močno potrebo po potrjevanju in občudovanju. V resnici pa je narcizem kompleksen pojav z mnogimi različnimi platmi in širokim spektrom. 

Diagnostični kriterij za NOM je opredeljen kot "pervazivni vzorec grandioznosti (tako v domišljiji kot v vedenju), potreba po občudovanju, pomanjkanje empatije, ki se začne v obdobju zgodnje odraslosti". Kaže se v različnih kontekstih, zanj pa je značilnih pet (ali več) naslednjih lastnosti:

- občutek grandioznosti in občutenje lastne pomembnosti (pretiravanje o lastnih dosežkih in talentih, pričakovanje pripoznavanja in priznavanja superiornosti brez skladnih dosežkov);

- preokupiranost s fantaziranjem o brezmejni uspešnosti, moči, odličnosti, lepoti ali idealni ljubezni;

- prepričanje o lastni enkratnosti in posebnosti, ki ju lahko razumejo oz. se jih povezuje le z najodličnejšimi posamezniki ali posamezniki z visokim statusom (ali ustanove);

- zahteva po pretiranem občudovanju;

- občutek posebne upravičenosti (npr. nerazumna pričakovanja glede posebej ugodnega in naklonjenega ravnanja ali samodejnega zadovoljevanja njegovih lastnih pričakovanj);

- izkoriščevalskost v medosebnih odnosih (tj. izrablja druge za dosego lastnih ciljev);

- umanjkanje empatije: nepripravljenost za priznavanje ali spoznavanje čustev in potreb drugih;

- občutenje nevoščljivosti ali prepričanje, da so drugi nevoščljivi;

- arogantno, ošabno, naduto vedenje ali odnos do drugih.

Za osebe z izraženimi potezami NOM je pogosto značilno razvrednotenje drugih, manipulativnost, ukazovalnost. 

Kaj je narcistična zloraba?

Osebe z NOM pogosto močno vplivajo na kakovost življenja ljudi, s katerimi so v vsakodnevnem stiku, še posebej s tistimi, s katerimi so v najbolj intimnih odnosih. Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi narcističnimi potezami pa lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Gre za skupino simptomov, ki se povezujejo z vsiljivimi spomini na narcisa, izogibajočim vedenjem, čustveno otopelostjo, anksioznostjo in nihanjem razpoloženja.

Osebe v intimnih odnosih z narcističnim osebami razvijejo občutek manjvrednosti ali ničvrednosti, nezmožnosti, nepomembnosti.

Če se morda po prebranem sprašujete, ali ste sami v narcističnem odnosu, ali pa se vam zdi, da doživljate narcistično zlorabo, doživljate toksične odnose, ki močno vplivajo na vaše počutje in duševno zdravje – potem lahko z vprašalnikom na spletnih straneh programa Omra preverite, ali morda imate izkušnjo sindroma narcistične zlorabe. 

Kar lahko zlorabljene osebe naredijo same, je, da se poučijo o dinamiki narcistične zlorabe, poiščejo strokovno pomoč ter si zagotovijo podporno mrežo ljudi, ki jim bo v oporo pri prekinjanju toksičnih vezi odnosa z narcistično osebo. Ti procesi so čustveno, telesno, miselno, socialno, finančno in nasploh naporni.

Na današnji svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi, bo ob 17. uri v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled, potekalo predavanje in filmska projekcija, s katerimi bodo poskušali okrepiti prepoznavanje in ozavestiti o posledicah narcistične osebnostne motnje.