S parfumi šepetajmo, ne polivajmo: podcenjevanje voha je civilizacijska napaka

Slobodanka Poštić je najbolj znano ime aromaterapije in naravne parfumistike na Balkanu, ki je 17 let svojega življenja posvetila raziskovanju naravnih parfumov in številnim navdušencem nad naravnimi parfumi pomagala, da so ustvarili povsem svojo dišavo po meri. Ana Ličina pa je certificirana aromaterapevtka in parfumeristka, ki izobražuje o pomenu našega najbolj diskretnega, a še kako pomembnega čutila, voha. 

Skupaj sta pričarali prav posebno senzorično izkušnjo, pravzaprav umetniško razstavo, kjer je prav posebno doživetje namesto naših oči čakalo naše nosove. Razstava Dišeči podpisi  je razstava naravnih parfumov, ki so podobni tistim, kakršni so bili pred letom 1880, preden so v laboratorijih začeli izdelovati umetne dišave, ki danes prevladujejo. 

Mednarodna razstava naravnih parfumov je pravzaprav 'homage' naravi in unikum v svetovnem merilu, pravita. Parfumi v zbirki so ročno izdelani iz prave vrtnice, nerolija, vanilije, jasmina, sandalovine, pačulija, bergamotke, popra, mire, osmantusa, palisandra, vijolice, kardamoma, kave, kakava in drugih dišečih ter dragih materialov. Z njima smo se v Arboretumu Volčji Potok, kjer so se mešale vonjave cvetočih vrtnic in naravnih dišav iz dragocenih stekleničk, ki so poskrbele za omamen ambient, pogovarjali o tem, da je skrajni čas, da se začnemo zavedati, kako pomembno čutilo je naš voh. Ta nam namreč nudi okno v svet, ki ga je doslej preveč ljudi zaprlo ali pa se sploh niso zavedali, da to obstaja. Dajmo svojemu nosu priložnost, pozivata. 

Za nami je obdobje korone, ki je številnim odvzela voh, nekateri imajo s tem težave še dolgo po bolezni. Zdi se, da smo prvič kolektivno prepoznali, kako pomembno čutilo je voh. 

 Ana: Živimo v svetu, kjer preveč pozornosti posvečamo podobam. Premalo pa smo pozorni, kako svet zaznavamo skozi vonj. Ker je toliko ljudi izgubilo voh, se zdi, da so ljudje le začeli dojemati, kako črno-bel je svet brez tega čutila. Nekateri ob izgubi vonja preprosto izgubijo veselje do življenja. Res je, da je to diskretno čutilo, ki ga nikoli ne moremo ugasniti, a šele, ko ga izgubiš, se izkaže, kako pust postane svet. V stvareh, ki jih imamo za samoumevne, recimo v hrani, ne uživamo več, kot smo prej. Korona je bila tako pomemben trenutek, da se vrne zavest o tem, kako pomemben je v resnici voh. Dober voh je privilegij. 

Slobodanka: Ljudje imamo hektičen ritem življenja, nenehno hitimo, zato pa sta, kot je izpostavila že Ana, pod nenehnim pritiskom sluh in vid. Postali smo civilizacija, ki se sploh ne zaveda, kako pomemben je občutek vonja in koliko nas v resnici skozi življenje vodi naš nos. Tega nas namreč ni naučil nihče, temu ne posvečamo preveč pozornosti. A vsi vonji, ki jih zaznavamo, vplivajo na naše življenje, misli, čustva, koncentracijo, celo na naše družabno življenje. 

Kako lahko zavedanje o tem, da so vonjave okoli nas pomembne, vpliva na naše družbeno življenje? 

Slobodanka: Vonjave okoli nas vplivajo na naše razpoloženje. Če se denimo sprehodimo mimo kanalizacije, lahko postanemo slabe volje, ne da bi se sploh zavedali, da je smrad pokvaril naše razpoloženje. A dobra novica je, da po drugi stani prijetni vonji na naše počutje, dobro vplivajo. Če se obkrožimo s takšnimi vonji, smo tako bolj optimistični in tudi svet doživljamo lepše. Smo boljše volje in na okolico nasmejani zagotovo vplivamo bolje, kot če bi bili namrgodeni. 

Kot pravite moramo dati svojemu nosu priložnost – ta nam lahko pomaga tudi pri iskanju partnerja, kajne?

Slobodanka: Naravni parfumi za razliko od komercialnih ne vsebujejo močnih sintetičnih sestavin. Te uporabljajo, da bi ti čim dlje trajali in ti pravzaprav prikrivajo vonj našega telesa. Vemo pa, da je narava poskrbela za to, da nam je všeč naravni vonj telesa oseb, s katerimi se genetsko skladamo. Vonj nam tako lahko pomaga, da izberemo pravega partnerja, če pa naravni vonj najprej z močnimi geli za tuširanje speremo, potem pa naše telo še zalijemo z agresivnim parfumom, nosu odvzamemo to priložnost. 

Kot sta sami lepo poudarili, v teh časih postaja naravno luksuz – čeprav še vedno ob omembi parfumov marsikdo pomisli na luksuzne znamke, je vse več takšnih, ki se zavedajo prednosti naravnih parfumov. 

Slobodanka: Dandanes ljudje pogrešajo stik z naravo, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. V svoje domove radi prinašamo rastline, skrbimo za domače živali. Tudi prek vonja pa se lahko povežemo z naravo. Zato je, če izberemo naravni parfum namesto umetnega, to bližnjica za pot v naravo, če tja zaradi vsakodnevnih obveznosti morda ne uspemo. Naravni parfumi nas preprosto povežejo z naravo. 

Morda lahko povemo še kaj o t. i. olafaktornem bontonu. Zakaj ni primerno, da se v službo odpravimo močno naparfumirani? 

Slobodanka: Sama nikoli ne uporabljam dvigala, saj se mi je prevečkrat zgodilo, da sem ostala ujeta v malem prostoru z ljudmi, ki so uporabili preveč parfumov, nekoč sem morala celo gledališko predstavo stati ob vratih, saj nisem zdržala na sedežu poleg gospe, ki je uporabila občutno preveč parfuma. Nekateri ljudje čutijo potrebo, da morajo po sebi zliti pol stekleničke parfuma, verjetno menijo, da bodo tako privlačnejši za okolico. A resnica je, da je treba s parfumi šepetati. Z vonjem je dobro varčevati. 

Ana: Pogosto se tudi ne zavedamo, da različno močno vonjamo in da če nekdo zelo dobro vonja, ga lahko pretirana uporaba parfumov zelo moti, številni lahko začutijo tudi glavobol, slabost. Nekateri verjetno še vedno mislijo, da bodo s pomočjo močnih parfumov tako privlačni drugim, a temu ni tako. Nekateri, ki uporabljajo velike količine parfumov, morda tudi slabše vonjajo, pa se tega sploh ne zavedajo. 

Slobodanka: Tudi v parfumeristiki velja pravilo osebnega prostora v velikosti razširjenih rok, prek katerega se vaš vonj ne bi smel širiti, a to je zelo slabo poznano in upoštevano pravilo. Velikokrat sploh ne pomislimo, kako lahko z močnimi vonjavami nekomu morda pokvarimo dan ali mu celo povzročimo nelagodje. Vzgoja otrok na tem področju je zato zelo pomembna. Velika napaka naše civilizacije je, da zanemarjamo vonj. Ljudi ne izobražujemo na tem področju, učimo se vse drugo, a v šoli nas nihče ne sprašuje, kako se počutimo, ko povonjamo različne stvari. S tem, ko ljudje odraščajo brez tega zavedanja, jim v resnici zapremo okno v svet. Če se temu ne posvečate, morda zamujate priložnost za bolj srečno življenje. Če se znate obkrožiti s pravimi vonjavami, se morda izboljša kakovost vašega življenja, morda boste bolj optimistični. 

Kakšna je razlika med naravnimi in sintetičnimi vonji? 

Ana: Okoli leta 1880 so začeli sintentizirati dišeče molekule, pred tem pa so poznali zgolj naravne vonje. Zdaj pa živimo v paralelnem svetu, ko prevladujejo sintetične vonjave, ki oponašajo vonj naravnih sestavin. Velik dejavnik pri tem je, da so sintetizirani vonji seveda občutno cenejši. Ljudje slabo zaznavajo razliko med naravnimi in sintetičnimi dišavami, kar je v resnici šokantno. Nekaterim namreč vse diši enako – čistilo, pralni prašek in vrtnica na vrtu. Normalen telesni vonj se danes že šteje za nekaj slabega, večina sodobne družbe deluje tako, da najprej ves svoj vonj speremo s sebe, potem pa nase nanesejo umetne vonje. Številni, ko se začnejo spoznavati z naravnimi dišavi, so tako izredno presenečeni, saj je to za nekoga, ki je celo življenje navajen zgolj na sintetične vonje, nekaj čisto novega. Potrebujejo nekaj časa, da se nos navadi na naravne vonje.

Kako pa lahko ločimo med naravnimi in sintetičnimi vonji? 

Ana: Če uporabiš naravni parfum, ne moreš dišati cel dan. Najboljši kazalnik je tako obstojnost vonja. Še tako močan, obstojen naravni vonj, kot sta denimo pačuli in vetiver, ne bosta trajala več kot pet ur. Je sicer nekaj izjem, kot je denimo tonka, a praviloma gre, če vonj na lističu traja več kot nekaj ur, za sintetični vonj. 

Pa obstaja vonj, ki je vsem všeč, ki vsem dvigne razpoloženje? 

Slobodanka: Po dišečih preferencah se izjemno razlikujemo. Med bolj priljubljenimi je vonj vanilije ali pa recimo sveži vonji citrusov. Tega smo se namreč naučili v otroštvu, ti vonji nas spominjajo na prijetne trenutke in v nas vzbujajo pozitivne občutke. A temu ni nujno tako, saj ima vsak od nas svojo 'dišečo kodo in različno doživljamo vonjave. Izbor parfuma je zato najbolj individualna stvar, poleg tega pa jih izbiramo tudi glede na to, ali se skladajo z vonjem našega telesa. 

Razstava dišeči podpisi je nekaj posebnega predvsem zato, ker z njimi lahko skozi senzorično izkušnjo vstopimo pred leto 1880, ko so bili parfumi podobni razstavljenim, torej naravni. Po čem diši in kako ste jo pripravili, kako ste dobili idejo, koliko časa je trajala realizacija?

Ana: Ideja se je rodila slučajno, ker smo ugotovili, da veliko ljudi v resnici ni imelo možnosti povonjati naravnega parfuma in da jim to, ko dobijo priložnost, vzbudi radovednost. Zato smo organizirali izobraževalno razstavo, s katero želimo predvsem ozaveščati in ki je pravzaprav homage naravi. Veliko pozornosti smo namenili temu, da so vse sestavine dosledno zapisane in da je ljudem zanimivo, da ugotavljajo, da je v parfumu, ki ga vohajo, recimo tudi jelka. Če je parfumist namreč dobro opravil svoje delo, posameznih sestavin parfuma namreč ne bodo zavohali, saj je dober parfum celota, iz katere ena sama sestavina ne bi smela izstopati. 

Slobodanka: To so pravzaprav dišeči posnetki. So kot umetniško delo, slika. Vsak parfum je kreativno delo tistega, ki ga je ustvaril. V prvi vrsti seveda vsak parfum odraža to, kar je bilo všeč ustvarjalcu parfuma. Nekomu seveda vsak takšen posnetek ne bo všeč, težko rečemo, da je kakšen parfum univerzalno lep. A dober parfumist se zaveda, da nobenega vonja ne gre podcenjevati. Tudi če vam ni všeč, ga ni dobro zavreči, saj bo morda v kombinaciji z nečim novim, nastalo nekaj fenomenalnega, morda bo parfum ravno kapljica nečesa, kar vam celo smrdi, dvignilo na neskončno potenco.