'Naravna bogastva niso naša. Naravna bogastva mi samo upravljamo in smo jih dolžni predati svojim potomcem'

Vlada kmetijstvo absolutno šteje za eno od temeljnih dejavnosti in stebrov naše družbe, podpora kmetijstvu za ustvarjanje ugodnejših razmer pa je ena od prednosti vlade, je ob odprtju sejma Agra v Gornji Radgoni poudaril slavnostni govornik, predsednik vlade Miro Cerar.

Ob tem da vlada zagotavlja politično stabilnost, varnost in demokratične vrednote, da z lastnim zgledom dokazuje, da znamo biti Slovenci dober gospodar tudi z državnim premoženjem, mora spodbujati tudi dobro gospodarjenje in dejavnosti na vseh področjih, je nadaljeval Cerar.

"Ena vladnih prioritet je zagotovo zelena Slovenija, ne samo pitna voda, za katero si ta hip posebej prizadevam, da jo čim bolj zavarujemo z našo ustavo, ne samo gozdovi, pač pa tudi rodovitna, kakovostna kmetijska zemlja, to, kar je naše skupno dobro. In za to bom tudi sam storil, kar bom mogel, da bodo imeli vsi tisti, ki si za to prizadevate, podporo," je povedal Cerar. Napovedal je, da bo možno pozidati zemljo, kot se je to množično dogajalo v preteklosti, le še izjemoma.

Pomembne vrednote so po Cerarju tudi samooskrba, kakovostna lokalna pridelava in kmetje kot eden od temeljev slovenstva, ki je pripeljal do tega, da smo sploh lahko ustanovili svojo državo.

"In brez vas seveda tudi te države ne bomo mogli ohraniti in razvijati. V tem pogledu želim še posebej dati spodbudo - in si bom kot predsednik vlade skupaj z ministri za to še posebej prizadeval - da boste posebno mladi deležni vse podpore in spodbude, kot je možna, da boste lahko še naprej prevzemali kmetije, ostajali na njih in našli tukaj izziv in tudi možnost ne samo preživetja, ampak tudi razvoja za vse, za vaše družine in za naše skupno kmetijstvo," je poudaril Cerar.

Židan kritičen do pozidave kmetijskih zemljišč

Do pozidave kmetijskih zemljišč je bil kritičen tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Kot je dejal, smo imeli pred 25 leti 560.000 hektarjev obdelovalnih kmetijskih površin, to naravno bogastvo pa smo predvsem s pozidavo zmanjšali za 15 odstotkov.

"To je nedopustno, to je škodljivo. To je nekaj, česar si naša država ni zaslužila. Sam sem vesel, ker nam je ta proces dokončne izgube kmetijskih zemljišč v zadnjih nekaj letih uspelo zaustaviti. Velike napore vsi skupaj vlagamo od leta 2010 naprej, da ljudem, odločevalcem, povemo, da naravna bogastva niso naša. Naravna bogastva mi samo upravljamo in smo jih dolžni predati svojim potomcem," je dejal Židan. Dodal je, da povsod, kamor pride, hočejo najboljšo zemljo.

Zato poziva vse odgovorne za slovenska kmetijska zemljišča in za slovensko proizvodnjo hrane, da pomagajo pri varovanju slovenskih kmetijskih zemljišč, ker so brez njih so vsi pogovori, vsi sejmi in vse ostalo povsem brez pomena. Tudi Židan je kmetom obljubil pomoč vlade ob izzivih, ko so cene zaradi presežkov.

Na težak položaj panoge sta opozorila tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Prvi je prepričan, da skupna evropska kmetijska politika slovenskemu kmetijstvu prinaša negativen učinek, katerega posledice so sramotno nizke odkupne cene. "Nujno bo treba doseči, da se evropske in državne ukrepe v največji meri veže na pridelavo in tudi s tem doda pridelku višjo vrednost in poveča odkupno ceno."

Vrisk je vlado tudi pozval, naj v EU izpostavi svoje težave in okrepi ukrepe za pomoč kmetijstvu, saj mora imeti Slovenija, če želi razvijati turizem, obdelano zemljo.