Naravi vračamo, kar smo ji vzeli

Danes obeležujemo svetovni dan našega planeta, kjer si je človeštvo ustvarilo pogoje za svoje življenje. Planet Zemlja pa ni dom le človeški rasi, pač pa je dom tudi številnim živalskim in rastlinskim vrstam, kar pogosto pozabljamo. To ni pridiga o naših grehih, smo že tako daleč, da je za pridige že prepozno. K sreči pa se na tem našem utrujenem planetu najdejo tudi takšni ljudje, ki vidijo dlje od lastnih potreb. 

Zadnja desetletja jih vedno bolj krvavo potrebujemo. Nujno je, da jim prisluhnemo, jim omogočimo njihovo delovanje, jih podpremo in poskrbimo, da njihove ideje in projekti zaživijo in obrodijo sadove. V družbi, ki jo antropologi vedno pogosteje označujejo za egoistično, potrebujemo nekoga, ki nam bo postavljal ogledalo, nas opozarjal na napake in nas vodil na pravo pot. Potrebujemo junake.

Zagotovo se nihče od članov ekipe, ki je del uspešnega projekta LIFE Lynx, katerega glavni cilj je reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev, nima za junaka. Preskromni so, da bi tako razmišljali. Jim je pa uspelo narediti velik premik v miselnosti ljudi, še posebej v miselnosti lovcev in lokalne skupnosti. Zdaj si tako lovci kot lokalci z vsemi močmi prizadevajo, da bi se ta največja evropska mačka razširila v naših gozdovih. Če so lovci nekoč ogrožali risa, je zdaj njihova naloga popolnoma nasprotna. 

Janez Čop – lovec in biolog, ki je Nemcem 'speljal' šest risov

Ideje, da bi znova naselili rise v naše gozdove, so se pojavile že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Že takrat so določeni posamezniki razmišljali, kako bi risa, ki je zaradi pomanjkanja plena, izgube življenjskega prostora in pretiranega lova izumrl, vrnili v naše gozdove. Eden od takratnih glavnih vpletenih v ponovno naselitev risa je bil Janez Čop, biolog in lovec, ki je bil takrat vodja Odseka za lovstvo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (današnji Gozdarski inštitut). Čop se je tudi odpravil v tedanjo Češkoslovaško republiko, natančneje v ZOO Ostrava, kjer so imeli odlovljene rise, in sicer tri samice in tri samce. Ti so bili sprva načrtovani za Nemčijo, a so Nemci zamudili s plačilom, zato se je Čop kar na licu mesta dogovoril za odkup. Rise so z letalom pripeljali na letališče v Zagreb, jih pregledali, cepili, nato pa jih prepeljali v ogrado na Kočevskem, od koder so jih v naravo spustili 2. marca 1973. 

Naselitev je bila uspešna, populacija risa je začela naraščati, ris pa se je razširil tudi na druga območja (Hrvaška, Bosna in Italija). Okoli leta 1990 je bila po ocenah populacija najštevilčnejša, takrat pa naj bi štela med 50 in 100 risi. A začetnim letom veselja so kmalu začele slediti slabe novice. Ker potomci doseljenih risov niso uspeli navezati stikov z drugimi risjimi populacijami, je sledilo parjenje v sorodstvu in število živali je spet začelo upadati. Zaradi parjenja v sorodstvu namreč prihaja do deformacije skeleta, odpovedi srca, možen je propad imunskega sistema, upad reprodukcije ter povečanje levkemije. Znova je risu grozilo izumrtje v Sloveniji. 

Na temeljih prejšnjega zgradili nov projekt

Čas je bil za novo akcijo, za nov projekt. Leta 2017 je zaživel projekt LIFE Lynx, katerega glavni namen je rešitev dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem. V projekt, katerega skupni proračun znaša dobrih 6,8 milijona evrov, je vključenih 11 partnerjev iz petih držav, in sicer Slovenije, Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške. Zaenkrat so v okviru projekta na Hrvaško doselili šest risov, v Slovenijo pa 11 risov. Od teh enajstih pet v Dinaride ter šest na območje Gorenjske. 

Kot prvega so leta 2019 iz Romunije k nam pripeljali Goruja, ki ima svoj teritorij na območju Male gore. Naslednje leto so v snežniške gozdove spustili Katalina, ki se zadržuje na območju Menišije in Rakitne, nekaj mesecev za njim so na območje Loškega Potoka naselili risa Borisa, a se je kmalu odpravil na Hrvaško in si tam vzpostavil svoj teritorij. Kot četrti je k nam prišel na Slovaškem ujeti ris Maks (za njim se je izgubila vsaka sled). Naslednje leto smo dobili prvega 'alpskega' risa, saj so lovci na Pokljuki izpustili risa Trisa. Nekaj mesecev kasneje smo v Slovenijo iz Romunije pripeljali prvo samico, risinjo Aido, ki ima svoj teritorij na Jelovici. Skupaj z njo so takrat na Jelovici naselili še risa Zoisa (od lani ni več podatka, kje se nahaja). Da ne bi bilo Trisu preveč dolgčas, so mu aprila 2014 pripeljali še samici Julijo in Lenko, vsi trije pa trenutno 'kraljujejo' na Pokljuki. Na območje Severnega Javornika so lovci maja 2022 naselili risa Bliska. Zadnji doseljeni ris na Gorenjskem pa je ris Lukaš, ki je svojo oboro, v kateri je bil mesec dni, zapustil ta teden.

Zadnji doseljeni ris je k nam prišel marca letos, minulo sredo pa je bil izpuščen na območju Jelovice. Ris Lukaš bo poskušal nadomestiti izginulega risa Zoisa, ki si je na območju Jelovice vzpostavil teritorij, se kar dvakrat uspešno paril s samico Aido, lansko leto pa se je za njim izgubila vsaka sled. V LIFE Lynx upajo, da bo Aida sprejela Lukaša in da bosta skupaj poskrbela za potomstvo. Doselitev še kakšnega risa na območje jugovzhodnih Alp ni predvideno.

Kot predzadnji doseljeni ris k nam prihaja breja samica

Bo pa v zelo kratkem času v Slovenijo prispela risinja, ujeta na Slovaškem, kjer so jo poimenovali Erika. Posebnost te risinje je, da so po odlovu ugotovili, da je breja, kar pomeni, da jo bodo po prevozu na območje Dinaridov, natančneje Snežnika, hitreje izpustili iz njene ograde, da se bo še pred poleganjem mladičev navadila na svoj novi dom. Če se bo vse srečno končalo, bo veselje v snežniških gozdovih že maja še toliko večje. 

Černe: Doselitev risov k nam je le prvi korak

Projekt LIFE Lynx gre počasi proti koncu, saj se bo končal konec marca prihodnje leto. A v resnici je to šele začetek nekega širšega projekta. Kot je dejal vodja projekta Rok Černe, je poleg Erike, ki bo ob prihodu najverjetneje dobila novo ime, v planu doselitev največ še enega risa. "Glavno je, da še naprej spremljamo, kaj se z risi dogaja, kam gredo mladiči itd. Pa da izvajamo tudi vse druge aktivnosti, ki jih imamo v zvezi s povezljivostjo habitata. Naš prvi cilj je, da se povežejo alpski in dinarski risi. Tukaj je največja ovira avtocesta, ki jih deli, zato čakamo na Dars in tako imenovani zeleni most, da se to naredi in poveže območja. Dolgoročni cilj pa je mednarodno povezovanje, torej navezava s populacijo v Švici, prav tako bodo tudi naši sosedje Italijani letos izpustili pet risov. Gre za skupno aktivnost na relaciji Slovenija–Hrvaška–Italija, bomo pa seveda šele čez čas videli, kaj se bo dogajalo in kako uspešni bomo," pravi Černe, ki upa, da bodo tako zelo uspešni, da takšni projekti, kot je LIFE Lynx, ne bodo več potrebni.

Za povezovanje populacije in izmenjavo genskega materiala je nujen zeleni most

Glede zelenega mosta in njegove gradnje je Černe pojasnil, da so prostorski načrti že sprejeti, na Darsu kot upravitelju avtocest pa je, da se koridorje vzpostavi. Kdaj naj bi bilo to uresničeno, ni točno znano, leta 2025 ali 2026 naj bi bila pripravljena dokumentacija, pravi Černe. Kje so ti pomembni koridorji, je znano, saj je Zavod za gozdove pripravil celovito študijo, hkrati pa so te gozdove zaščitili pred izkrčenjem. Zdaj je na vrsti Dars. 

Vodja projekta pravi, da so z dosedanjim potekom in rezultati zelo zadovoljni. Še posebej ga je na začetku skrbelo vračanje risa v gorenjske gozdove, saj tam risov ni bilo. A so se strahovi izkazali za neupravičene, saj sta Zois in Aida ostala skupaj in imela naraščaj, prav tako ris in dve samici, ki so jih izpustili na Pokljuki. "S tem, ko izpustiš živali v naravo, to je šele prvi korak," opozarja Černe. Zaenkrat pa vse kaže, da so na pravi poti, saj se je parjenje v sorodstvu zmanjšalo, živali so se vključile, imajo potomce, lani so zabeležili kar sedem reprodukcij priseljenih risov. 

Seveda bo po koncu projekta treba poskrbeti za nadaljevanje dela. Zagotoviti je treba spremljanje razvoja populacije risa tudi v prihodnje. Kot je dejal Miha Marenče z Zavoda za gozdove, verjame, da bodo skupaj z resornim ministrstvom našli pot, da bodo tudi s finančno pomočjo ta cilj uresničili in videli, kako se bo ta zgodba nadaljevala po koncu projekta.