Narava se nam maščuje

Podnebne spremembe so največja okoljska grožnja tega stoletja, če ne največja okoljska grožnja, s katero se je svet kdaj koli soočal. Izjemen je vpliv podnebnih sprememb na družbo, še posebej v državah v razvoju, je na novinarski konferenci pred drugim, zadnjim dnem konference Prihodnja politika podnebnih sprememb: pogled v obdobje po letu 2012, ki poteka v Ljubljani, poudaril posebni predstavnik vlade Velike Britanije za t. i. Gleneagles dialog o podnebnih spremembah G-8 Elliot Morley.

Države, ki sodelujejo v t. i. Gleneagles dialog o podnebnih spremembah, G8 in največja razvijajoča se gospodarstva, ustvarijo skupaj okoli 75 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Zato je treba, če želimo doseči občutni napredek pri stabilizaciji izpustov toplogrednih plinov, delovati globalno, je dejal Morley. Pri tem pa mora vsaka država prevzeti svoj del odgovornosti in določiti svoje nacionalne politike za zmanjševanje izpustov.

Slovenija vlaga znatne napore v izpolnitev obveznosti prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola, in sicer zmanjšanje toplogrednih plinov za osem odstotkov v obdobju 2008 - 2012, je dejal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. V sredo so tako v javno razpravo poslali noveliran operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Eden izmed ključnih problemov je zmanjševanje izpustov iz prometa, je dejal minister. Za to pa je potrebno medresorsko delovanje. Tako, kot je pojasnil minister, razmišljajo o več možnih ukrepih. Med drugim o uporabi biogoriv v mestnem potniškem prometu, spodbujanju trajnostnega prometa v obliki večje uporabe javnih prevoznih sredstev (pri tem je pomembno vprašanje cene vozovnic) ter o strateški uporabi železnice, pri čemer bi vzpostavili večje primestne centre.

Ministrstvo za okolje sicer skupaj z britanskim veleposlaništvom in British Council od letošnjega marca dalje izvaja projekt Slovenija znižuje ogljikov dioksid, s poudarkom na konferencah in delavnicah za ključne odločevalce.

Podobnik je še poudaril, da je ta trenutek izjemno pomemben, saj so se maja letos v Bonnu začela pogajanja o obveznostih razvitih držav po letu 2012, ko bo konec prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola. Vzporedno pa se je začel konvencijski dialog, v okviru katerega skušajo članice EU in nekatere druge razvite države pritegniti predvsem najpomembnejše države v razvoju, med njimi Kitajsko in Indijo, da bi sprejele neke vrste obveznosti zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Za prihodnje okoljske politike pa bo, kot je še bilo slišati na novinarski konferenci, pomembno t.i. Sternovo poročilo (Stern report) o ekonomiki podnebnih sprememb, ki ga pripravljajo britanski strokovnjaki in naj bi bilo objavljeno letos.