'Narava se bo prilagodila, vendar je vprašanje, če bo v spremenjeni naravi še prostor za ljudi'

V Živalskem vrtu Ljubljana, ki je največje neformalno izobraževalno središče pri nas, ki poučuje obiskovalce o naravoslovju in živalstvu, ta teden poteka Zeleni teden 2016. Organizira ga Evropska komisija, v tem tednu pa na različnih delavnicah predstavljajo nekatere ogrožene živalske vrsti pri nas, kot so rjavi medved, volk, ris, bober, nekateri plazilci in žabe. V Zelenem tednu promovirajo sobivanje ljudi z naravo, spoštljiv odnos in ljubezen do narave ter živali. Tako prispevajo k ohranitvi podeželja in narave tudi za prihodnje generacije.

Najmlajši se najbolj bojijo volkov

Katerih živalskih vrst se Slovenci najbolj bojimo in zakaj? Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v ljubljanskem živalskem vrtu, je odgovorila, da se predšolski otroci najbolj bojijo volkov, kar izvira iz pravljic, saj v ZOO Ljubljana volkov niti ne prepoznajo in mislijo, da so psi. ''Meščani, ki ne živijo v območju velikih zveri (medved, volk) do njih nimajo negativnega mnenja, za razliko vaščanov, ki se ponekod soočajo s škodo, ki jim jo povzročajo medvedi in volkovi na drobnici, v čebelnjakih in v vrtovih,'' je pojasnila. V živalskem vrtu obiskovalcem omogočajo oseben stik s številnimi živalmi in tako lahko premagajo neutemeljene strahove in predsodke do živali ter izboljšajo odnos do narave.

V naravi se ne znamo vesti

Predvsem medvedi se zelo približujejo človeškim bivališčem, kjer brskajo po smeteh, uničujejo sadovnjake. Prav tako smo vajeni opozoril, naj smo v zgodnjih spomladanskih mesecih, ko se medved prebuja, nekoliko bolj pozorni in previdni pri sprehodih v gozdu. Z volkovi je stikov manj, a kljub temu se marsikdo boji obeh omenjenih živali.

Furlanova je razložila, da je človek zgodovinsko velike zveri dojemal kot konkurenco pri lovu na jelenjad. ''Volkovi se bojijo ljudi, zato se jim izogibajo, povzročajo pa škodo na drobnici, ki jo lažje uplenijo kot jelenjad. Medvedi so potencialno nevarni, ker so veliki in močni, vendar se prav tako izogibajo ljudi. Kadar pride do konflikta, ga večinoma povzroči človek, zaradi svoje nepoučenosti in nevednosti. V zadnjem času živimo oddaljeni od narave in se velikokrat v njej ne znamo vesti,'' je poudarila.

Strokovnjaki na Biotehniški fakulteti si skupaj z Lovsko zvezo Slovenije prizadevajo pri ohranitvi velikih zveri v Sloveniji s poučevanjem prebivalstva o načinih sobivanja, o uvajanju ustrezne prakse gojenja domačih živali v okolju, kjer bivajo velike zveri, uvajajo smetnjake in kompostnike ''odporne'' na velike zveri, da bi bile vasi zanje manj privlačne. Za preprečevanje konfliktov so ključni ukrepi, kot so zaščita živine z nočnimi ogradami, elektro-mrežami, pastirskimi psi in pastirji. Takšni pristopi marsikje po Evropi bistveno olajšajo sobivanje ljudi in živali. Vključena je tudi država, ki povrne vsaj del škode, ki jo povzročajo. Tu pa se vključi tudi ZOO Ljubljana z izobraževanjem obiskovalcev o tej problematiki, je povedala.

Se zavedamo, kaj imamo?

''Zavedati bi se morali pomena naših gozdov, saj smo redka država v Evropi, ki je tako poraščena z gozdom, ki ima tako ohranjeno naravo in v njej še živijo največji plenilci Evrope. Slovenija je ena najmanjših držav Evrope, ima pa v evropskem merilu eno največjih stopenj biodiverzitete. Pri nas živi več kot en odstotek znanih živih bitij na Zemlji. Po raznovrstnosti podzemnih živali, smo poleg Romunije najpestrejše območje sveta. Na to moramo biti ponosni, tega se moramo zavedati in tudi ohranjati ter razvijati ekoturizem,'' je povedala Furlanova.

Bomo ohranili rise, ki imajo velik vpliv na vse ekosistem?

Če imamo relativno stabilne populacije medveda (in volkov), je zgodba pri risih povsem drugačna. Zaradi posledic intenzivnega lova ter prekomernega izsekavanja gozda ter s tem povezane prehranske osiromašenosti njihovega življenjskega prostora, so v Sloveniji risi v začetku 20. stoletja izumrli. Leta 1973 so risa v kočevske gozdove ponovno naselili. Izpustili so tri pare, ki so jih pripeljali iz Slovaške. Število risov v Sloveniji in na Hrvaškem je do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja naraščalo. Kasneje se je rast populacije ustavila, ponekod pa začela tudi upadati. Trenutno je v Sloveniji le še do 15 risov.

Ris je že iz davnine po besedah Furlanove neupravičeno na slabem glasu kot nevarna in zlobna zver. Te divje mačje plenijo predvsem srne, jelene in gamse, redkeje tudi glodavce in ptice. Plen zalezuje ali lovi iz zasede, če prvi naskok ne uspe, ga pusti. Žival ugrizne za vrat, tako da ji pregrizne hrbtenjačo ali stisne sapnik. S plenom se nato prehranjuje več dni in ga pogosto skrije ter se kasneje večkrat vrača k njemu. Odrasel ris dnevno potrebuje okoli dva kilograma živalske hrane, kar pomeni, da letno ulovi okoli 60 do 70 jelenjadi, je vrsto opisala Furlanova.

''Evrazijski ris je poleg volka glavni plenilec velikih rastlinojedov v Evropi in kot tak ključna vrsta našega gozda, saj ima izjemno velik vpliv na ves ekosistem. Je visoko specializiran plenilec in uravnava številčno stanje jelenjadi, saj njihova prekomerna številčnost negativno vpliva na rastlinstvo, pogostejše pa je tudi pojavljanje nekaterih bolezni,'' je poudarila.

Danes rise najbolj ogrožajo dejavnosti človeka. ''Ker se hrani predvsem z lovnimi vrstami divjadi, ga nekateri lovci še vedno dojemajo kot neposrednega tekmeca, zato prihaja do nezakonitega odstrela,'' je dejala Furlanova in dodala, da človek tudi širi prometnice v prostor risov, kar mu otežuje gibanje, iskanje hrane in partnerjev za razmnoževanje, občasno prihaja tudi do trkov z vozili.

Ker je risov v Sloveniji tako zelo malo, pa je po njenih besedah največja grožnja populaciji naših risov parjenje v sorodstvu. Edina rešitev zanje je t.i. ''osvežitev krvi'' oziroma priselitev novih živali iz druge populacije, s čimer bi zagotovili sveže gene, kar je zapisano tudi v vladni strategiji za ohranjanje navadnega risa.

Kot je zapisano v strategiji, morajo priseljeni risi izvirati iz karpatske populacije, doselitev pa bi se morala po besedah piscev strategije zgoditi že kmalu. ''V nasprotnem primeru pričakujemo ponovno izumrtje risa v Sloveniji,'' so zapisali. V strategiji sicer predvidevajo tudi ukrepe za uspešno sobivanje risa in človeka. Ključna ukrepa sta vzpostavitev ukrepov za preprečevanje ponavljajoče se škode in odškodninski sistem, ki bo rejce spodbujal k aktivnemu varovanju čred, menijo na vladi.

Tudi bobri so pri nas že izumrli

Bobri so v Sloveniji prav tako že izumrli, in sicer že davnega leta 1634, prav tako tudi na Hrvaškem. V letih 1996 in 1998 so jih na Hrvaškem ponovno naselili. Od tam se je bober po naravni poti vrnil v Slovenijo. Danes ga lahko opazimo na Krki, Radulji, Dobličici, Muri, Sotli in Dravi. Kot je povedala Furlanova, znanstveniki ocenjujejo, da samo na Krki živi 20 do 30 družin.''Bober v svojem okolju velja za ključno vrsto, saj s svojo dejavnostjo vpliva na višjo raznovrstnost v okolju ter na povečanje rastlinskih in živalskih vrst. Bober ustvarja in vzdržuje mokrišča,'' je pomenu bobra povedala Furlanova.

''Jezovi vplivajo na hidrološki režim vodotokov z zadrževanjem vode in stabiliziranjem vodnega toka. S kopanjem brlogov in kanalov med vodotoki bober vpliva na sedimentacijo in zadrževanje naplavin. Vpliva na vsebnost hranil v vodi z vnosom hranil iz kopnega. Poveča se vsebnost ogljika in zmanjša vsebnost dušika. V nastala jezera se naselijo vrste značilne za stoječe vode. Vpliva na temperaturo vode, ki se nad jezovi hitreje ogreje. Prav tako zmanjša osenčenost reke s podiranjem dreves ob njej. Velik vpliv ima na rastline, ki se hitreje razvijejo na zaplatah s podrtimi drevesi. Spremeni se vrstna sestava vodnih nevretenčarjev, vrstna sestava rib, poveča se število dvoživk, plazilcev in ptic. Podrta drevesa so vir hrane jelenjadi, bobrove rove naseljuje vidra, ki za jezovi lovi ribe.''

''Res pa je, da smo se odvadili živeti o okolju, kjer živi tudi bober in nas motijo podrta drevesa, predvsem v sadovnjakih in na novo poplavljena območja,'' je opozorila.

Kako lahko posameznik prispeva k ohranitvi k pestrosti živalstva in rastlinstva v Sloveniji?

K ohranjanju narave pomagajo že drobni koraki v vsakdanjem življenju, je povedala Furlanova in dodala, da jih že vsi dobro poznamo, vendar se jih zaradi lastnega udobja pogosto ne držimo. ''To je varčevanje z energijo (ugašanje luči, izklapljanje računalnikov, kadar jih ne uporabljamo…), varčevanje z vodo (koliko minut potrebujemo za tuširanje?), ločevanje odpadkov, pazimo, kaj kupujemo (sestavine izdelkov, njihov izvor, embalaža…), vožnja z javnimi prevoznimi sredstvi ali kolesom. Okolico svojega doma lahko uredimo prijazno za prostoživeče rastline in živali, zato ni nujno, da imamo posestvo ali hišo z vrtom, prispevamo lahko že na balkonu ali okenski polici, kjer lahko posadimo medonosne rastline in uredimo preprosta bivališča za okoliške živali (prostoživeče ose, čmrlje, hrošče, metulje…, postavimo gnezdilnice, netopirnice, bivališča za krastače, ježe…),'' je naštela.

Tudi sama se drži naštetega. ''Na balkonu bloka v devetem nadstropju na Fužinah v Ljubljani imam posajene medonosne rastline, ki so lahko tudi okrasne, obiskuje jih nočni metulj velerilec, ki zaradi hitrosti utripanja kril spominja na kolibrija, pogoste so čebele in čmrlji. V kotu je napajališče za ptice, ki ga obiskujejo vrabci in kavke. Pod stropom so pred leti gnezdile lastovke, sedaj pa je populacija zmanjšana, ker smo blatno parkirišče pod blokom asfaltirali in lastovke nimajo več materiala za svoja gnezda. Populacija mestnih lastovk se je v našem naselju iz nekaj 100 v parih letih zmanjšala le na nekaj 10. Tu je dokaz, kako ima na videz majhen poseg v okolje velik vpliv na živali. Sedaj prebivalci opažamo tudi povečano število žuželk, ki prihajajo v stanovanja, ko jih ponoči privabljajo luči.''

Poznate gozdni bonton?

Do narave se moramo spoštljivo obnašati, zato se moramo za varovanje vseh živali naših gozdov ravnati po gozdnem bontonu. Po njenih besedah se moramo zavedati, da smo v gozdu mi obiskovalci, zato moramo upoštevati določena pravila: