Napredek po Janševem opozorilu

Potem ko je slovenski premier Janez Janša v sredo v telefonskem pogovoru opozoril hrvaškega kolega Iva Sanaderja, da gre v zvezi s prodajo zemljišč ob reki Dragonji tako za kršenje brionske deklaracije iz leta 2005 o izogibanju incidentov kot tudi blejskega dogovora lani, sta se politika dogovorila za sestanek mešane slovensko-hrvaške skupine, ki naj bi določila sporne točke ob meji med državama in pravni okvir za iskanje rešitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak točnega datuma sestanka ni navedel, je pa dejal, da naj bi se komisija sestala v najkrajšem možnem času. "Premiera sta se dogovorila, da pride do sestanka takoj, se pravi v najkrajšem možnem času, in pričakujem, da se bo to tudi zgodilo," je dejal.

SNS vztraja pri sklicu izredne seje

Medtem se je SNS še enkrat zavzela za sklic izredne seje državnega zbora o Hrvaški. Kot je pojasnil poslanec SNS Srečko Prijatelj, se zavzemajo tudi za napotitev Slovenske vojske na mejo s Hrvaško. Sklic izredne seje bi bil po mnenju Prijatelja potreben, “da se uredijo vsa odprta vprašanja o meji in predvsem problematika odtekanja zemljišč v roke tujcev". Od izredne seje sam pričakuje, da "bo Slovenija ravnala državotvorno" in da se bodo na njej vsi poslanci "opredelili do sklepov, ki jih mora pripraviti vlada", da bi tako dali jasno vedeti Evropi in Hrvaški, da Zagreb ne more več nadaljevati s takšno politiko.

Prijatelj sicer ne pričakuje, da bo stranka zbrala potrebno število podpisov poslancev za sklic izredne seje. "Glede na dvoličnost parlamentarne demokracije v Sloveniji seveda pričakujemo, da podpisov ne bomo zbrali," je dejal. Napovedal pa je, da se bo stranka obrnila na predsednika republike Danila Türka, ki ima to ustavno možnost. S predsednikom naj bi se o tem Prijatelj pogovarjal že v petek, ko bo pogovor vodij poslanski skupin s predsednikom republike o odprtih imenovanjih ustavnih sodnikov.

Za SNS je po besedah Prijatelja tudi nesprejemljivo, da Sklad kmetijskih zemljišč "nedopustno, nezakonito in na netransparenten način dovoljuje nakup kmetijskih zemljišč, ki so v lasti republike Slovenije". "To seveda kupujejo predvsem italijanski državljani," opozarja Prijatelj. Pri obeh primerih, tako hrvaškem kot italijanskem, je sklad po mnenju Prijatelja "soodgovoren". "Mislim, da bi bilo potrebno, da vlada razreši direktorja SKZG" Sergija Daolia in "prisluhne svetu občin" ter na "nek način zakonsko uredi podlago in prenese zemljišče, ki je sicer v lasti sklada, na občine in s tem tudi občinam omogoči skladen regionalni razvoj".

Na poziv SNS, naj vlada razreši direktorja SKZG se je že odzval Daolio, ki poziv ocenjuje kot neutemeljen. Daolio je prepričan, da je sklad kmetijskih zemljišč kot upravljalec zemljišč v lasti države na levem bregu reke Dragonje v danih razmerah izvršil vsa možna pravna dejanja, seveda v okviru svoje pristojnosti. Sklad bo kot do zdaj še naprej aktivno spremljal dogajanje na teh zemljiščih in bo v stiku s svojim zakupnikom in pristojnimi državnimi institucijami. Sklad se bo na dogajanje odzival sproti in ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi, v okviru slovenskega pravnega reda.

"Glede očitkov o prodaji kmetijskih zemljišč Italijanom pa lahko zatrdim, da sklad na območju Vipavske in Goriške v obdobju mojega vodstva italijanskim državljanom ni prodal niti enega kvadratnega metra kmetijskih zemljišč. Ta trditev je dokazljiva in podatke o tem lahko tudi vsakdo preveri," je še zapisal Daolio v sporočilu za javnost.

Se je Sanader omehčal?

Prejšnji in sedanji hrvaški premier Ivo Sanader je pred volitvami zatrjeval, da ne bo popustil glede zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu. Sedaj pa se je, kot kaže, omehčal in začel pripravljati teren za to, da bo Zagreb zaradi približevanja Evropski uniji vendarle moral odstopiti od ERC.

Po pisanju nekaterih hrvaških časnikov je razveljavitev določil ERC ena od zahtev, ki jo je Evropska unija postavila Hrvaški, če želi vstopiti v povezavo. O tem se je s Sanaderjem pogovarjal tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je vnovič opozoril, da mora Zagreb bez odlašanja rešiti problem. "Evropska komisija je pripravljena pomagati v pogovorih s članicami EU. Na potezi je Hrvaška", je še dodal Rehn.

Da brez popuščanja ne bo šlo, je poudaril tudi evropski poročevalec za Hrvaško Hannes Swoboda. Iz njegovih besed je možno razbrati, da bi Hrvaška lahko zamudila priložnost za vstop v EU 1. januarja 2011. Kdo ve, kdaj bi lahko dobili nov datum. Približevanje povezavi se lahko zavleče tudi za pet ali sedem let, je bil jasen Swoboda.

Premier Sanader je ocenil, da zaradi bližajočih se volitev v Italiji verjetno ne bo prišlo do štiristranskega srečanja, ki ga je predlagal januarja zaradi uveljavitve ERC za članice EU, čemur nasprotujeta Rim in Ljubljana. Pojasnil je, da premier Romano Prodi v italijanski tehnični vladi ne želi prevzeti odgovornosti za omenjene pogovore. "Če ne bo prišlo do tega srečanja, bomo v zelo resnih težavah in se bomo lahko soočili tudi z ustavitvijo pogajanj. Počakali bomo še kakšen dan. Če do srečanja vseh vpletenih ne bo prišlo, se bomo morali odločiti za nekaj drugega", je izjavil Sanader.

Še prejšnji teden je Sanader dejal: "Ali ERC ali EU!" S temi besedami je Bruslju dal vedeti, da bo Hrvaška, če EU ne bo popustila, enostavno prekinila pogajanja in ne bo vstopila v evropsko družino.

V ponedeljek je hrvaški premier omilil svojo izjavo. Kot je dejal, je cilj Hrvaške, da zaščiti svoje interese in da vstopi v EU. "EU ali ERC je napačen pristop. Hrvaška pa mora izpolniti obveze, če želi vstopiti v evropsko družino." Ena od obvez je tudi razveljavitev ERC. Zato hrvaški komentatorji ugibajo, kaj je Sanader s tem želel povedati.