Kot so sporočili iz skupine Okupacija borze 150, podnevi število prisotnih v šotorskem naselju pred Ljubljansko borzo občutno narašča, še posebej v času rednih skupščin, ki se jih udeležuje tudi od 150 do 200 ljudi. Danes se je skupina protestnikov odpravila tudi pred Banko Slovenije, a le za kratek čas.
Tabor po njihovih besedah obiskujejo tudi podporniki in naključni mimoidoči, od katerih jim marsikdo izrazi podporo ali jim celo podari kaj v dobro skupnosti, na primer spalne vreče, hrano ali manjše donacije.
"Vztrajali bomo, dokler ne bomo kaj dosegli. Pričakujemo spremembe. Te se bodo začele dogajati po celem svetu – čim se bodo začele v ZDA, se bodo razširile tudi drugod," je pojasnil eden od protestnikov Pero Djošan.
"Tu smo, da pokažemo, da nam gre za ljudi, da pošljemo sporočilo tudi tistim, ki menijo, da še vedno dobro živijo. Kaj pa čez pet let? Naj odprejo oči. Najlažje je sedeti doma in si zatiskati oči. V bistvu pa ne moreš iti dvakrat na leto za teden dni na dopust, ker ni denarja," je še poudaril.
Na vprašanje, koliko zanimanja so za Okupacijo borze 150 pokazali politiki, je odgovoril, da se jih je nekaj oglasilo, da pa "niso prišli zares zraven". "Nas nihče ne razume in nas tudi ne bo. Predvolilne obljube so lahko takšne in drugačne. Lahko nam obljubijo zlata jajca, dobili ne bomo pa nič," je bil pesimističen sogovornik.
'Ne okupirano, osvobojeno ozemlje!'
V torek so v taboru organizirali delavnici na temo samopomoči v stiski in nevarnosti zlorabe psihiatričnih zdravil. Na redni skupščini ob 18. uri je sodelovalo okoli 200 udeležencev. Po skupščini je sledila še delavnica o univerzi in epistemologiji, ki sta jo vodila profesor Rastko Močnik in Marko Kržan z oddelka za sociologijo na filozofski fakulteti.
Močnik, ki je pred borzo predstavil del svojega rednega predavanja na fakulteti, je menil, da ne gre za okupirano, temveč osvobojeno ozemlje. Zdi se mu tudi pozitivno, da se mediji že štiri dni sprašujejo, kakšne naj bi bile rešitve za izpostavljene težave, saj so bile rešitve še pet dni nazaj zanje samoumevne – šlo je namreč za 'rešitve' v obliki ostrih varčevalnih ukrepov in krčenja javne blaginje, kakršnih je v zadnjem času deležna recimo Grčija.
Danes bodo protestniki na trgu pred borzo organizirali delavnico, naslovljeno Zakaj smo pred borzo? in tudi delavnico o skupnem zagovorništvu ter konkretni pomoči.
Kot pravijo, jih napovedano slabo vreme ne bo pregnalo, potrebujejo le pomoč v obliki šotorov. "Vsa društva in posameznike, ki bi bili pripravljeni posoditi večje šotore (cca. 4 m x 15 m), pozivamo, da pokličejo na telefonsko številko 051 386 084 ali pripeljejo šotore neposredno pred borzo," so zapisali.
Kurnik: Osvojiti hočemo skupno blaginjo
Namen Okupacije borze 150 ni, da se v Sloveniji znova zavrti kolesje nacionalne politike, ki ne pelje nikamor, temveč da se vzpostavi razmerje sil z obstoječim sistemom in osvoji skupno blaginjo, se je na očitke, da so protestniki zoper "nasilje finančnega kapitalizma" izbrali napačno mesto, odzval Andrej Kurnik s fakultete za družbene vede.
"Ljudje denimo sprašujejo, zakaj nismo pred bankami, ki so povezane s tajkunskimi odkupi. Seveda je to res, ampak mi pravimo, da je sam sistem finančnega kapitalizma generalizirana korupcija. Mi moramo vzpostaviti razmerje sil s samim sistemom. Tu niso možne izboljšave v smislu 'porežimo ekscese in bo vse v redu'," je pojasnil.
Dodal je, da so se za protest pred poslopjem Ljubljanske borze odločili tudi zato, ker nekaj hočejo. "Tisto, kar mi hočemo, pa je osvojiti skupno blaginjo. To lahko osvojimo samo tako, da na najbolj splošni ravni odpremo konflikt – in ne govorimo o kakšnem nasilju – in možnost novega konsenza s finančnimi institucijami," je poudaril.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.