V rebalansu letošnjega proračuna je načrtovanih 1683 milijard tolarjev prihodkov, kar je 63,9 milijarde tolarjev več kot v sprejetem proračunu, odhodki pa naj bi se povečali za 41,7 milijarde tolarjev na 1775 milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 91,9 milijarde tolarjev, kar bo v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) predstavljalo 1,4 odstotka, je povedal finančni minister Andrej Bajuk.
Veljavni proračun za leto 2005, ki ga je DZ sprejel decembra 2003, predvideva 112 milijard tolarjev proračunskega primanjkljaja, kar je 1,7 odstotka BDP. Vlada je v globalnem okviru predloga rebalansa, ki ga je sprejela sredi aprila v Kopru, predvidela znižanje primanjkljaja na 92,7 milijarde tolarjev, v usklajevanjih v preteklih tednih pa ga je uspela še znižati na omenjenih 91,9 milijarde tolarjev. "Zmanjšanje primanjkljaja je dobra popotnica, da bomo uresničili prevzem evra v zastavljenem časovnem okviru," je bil zadovoljen Bajuk.
Na prihodkovni strani rebalansa si vlada obeta 20,6 milijarde tolarjev več davčnih prihodkov od načrtovanih v veljavnem proračunu, za 28,8 milijarde tolarjev več nedavčnih prihodkov, za 1,8 milijarde več kapitalskih dohodkov in donacij ter za 12,7 milijarde tolarjev več evropskih sredstev. Slovenija bo tako letos iz evropskega proračuna prejela skupaj 115,9 milijarde tolarjev.
Odhodki bodo od načrtovanih višji za 41,7 milijarde tolarjev, od česar se bodo vplačila v evropski proračun zvišala za 17,5 milijarde tolarjev na 90,3 milijarde tolarjev, je še povedal Bajuk. Vlada je sicer zagotovila dodatna sredstva za različne namene v skupni višini 70 milijard tolarjev in Bajuk je povedal, da se bodo zato zmanjšala predvsem sredstva za investicije. Kljub temu se skupni znesek sredstev za investicije zvišuje za 32 milijard tolarjev, kar je 23 odstotkov več od uresničenega v letu 2004.
Komu dodatna sredstva?
Za plače in prispevke zaposlenih v državni upravi je vlada zagotovila dodatnih 9,4 milijarde tolarjev. Dodatnih 23,8 milijarde tolarjev je zagotovljenih tudi za plače v javnih zavodih, od tega 12,5 milijarde tolarjev za zaposlene v osnovnih šolah in 5,2 milijarde tolarjev za zaposlene v srednjih šolah.
Za transfere posameznikom je zagotovljenih 3,2 milijarde tolarjev več, za vračilo preveč vplačanih obresti iz naslova prometnega davka pa pet milijard tolarjev več. Za pokritje pogodbenih obveznosti do Revoza sta zagotovljeni manjkajoči dve milijardi tolarjev, za poravnavo predvidenih vnovčitev jamstev 8,4 milijarde tolarjev, za vzdrževanje železniške infrastrukture pa dodatnih deset milijard tolarjev, čeprav bi bilo potrebno precej več.
Vlada je z rebalansom zagotovila tudi dodatnih 1,5 milijarde tolarjev za gradnjo južne meje, ki niso bila predvidena. Za poplačilo obveznosti do Sklada obrtnikov in podjetnikov je zagotovljenih dodatnih 4,2 milijarde tolarjev, medtem ko se bodo rezerve za naravne nesreče, ki so bile po Bajukovih besedah načrtovane očitno prenizko, zvišale za 2,5 milijarde tolarjev.
V predlogu rebalansa so upoštevani tudi učinki predlaganih sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zaradi predvidenega spremenjenega načina usklajevanja pokojnin s plačami in zaradi povečanega dodatka upokojencem bodo celotne obveznosti državnega proračuna letos na tem področju višje za 5,9 milijarde tolarjev. Vlada je poleg tega s predlogom rebalansa uresničila svojo napoved, da bo država prevzela dolgove pokojninske in zdravstvene blagajne, ki znašajo več kot 45 milijard tolarjev.
