Na Bovškem so minuli torek in sredo zabeležili pet pokolov ovac, v katerih so zveri pokončale skupno 14 živali. "Sumimo, da gre za pokol volka, saj so na kadavrih sledi ugriza," je za STA povedal predsednik Društva rejcev drobnice bovške Domen Černuta. V bližini naselja Kal - Koritnica so zveri v ograjenih pašnikih poklale 10 ovac treh rejcev.
Napadi so se nadaljevali tudi konec tedna v dolini Bavšice, kjer so bile poklane štiri ovce bovške pasme v lasti dveh rejcev, ravno tako vse v ograjenih pašnikih, piše STA.
"Do sedaj takih množičnih pokolov še nismo doživeli," je povedal Černuta. Večletne izkušnje imajo ta tem območju s šakali, ki pa običajno napadajo le mladice in jagnjeta. "Napade smo prijavili, prisoten je tudi Zavod za gozdove Slovenije, ki je pooblaščen za odvzem vzorcev DNK," je še pojasnil.
Pri večini uspešno analiziranih vzorcev se potrdi, da je šlo za napad volka
Matija Stergar, vodja službe za lovsko načrtovanje pri Zavodu za gozdove Slovenije, (ZGS) pravi, da pri večini primerov jemljejo vzorce za DNK analize, da bi potrdili, ali je šlo za volka. "Praktično na vseh škodah, kjer je sum, da gre za volka, jemljemo genetske vzorce. Naši pooblaščenci, ki ocenjujejo škodo, so dali skozi tudi določene treninge s pomočjo strokovnjakov in veterinarjev, tako da sedaj že na podlagi znakov pri samem napadu v veliki večini primerov zanjo prepoznati, ali je šlo za volka".
DNK analize opravlja laboratorij biotehniške fakultete oddelka za biologijo, iz vseh vzorcev pa se ne da ugotoviti povzročitelja, pojasnjuje Stergar: "Iz dela vzorcev se povzročitelja ne da ugotoviti. Takih je slaba polovica. Pri ostalih se sum v večini primerov potrdi, torej da je šlo za volka".
Pri ostalih gre v manjši meri ponavadi za šakala ali lisico, a tudi v teh primerih ne morejo izključiti volka. "Lahko je žival uplenil volk in sta se šakal ali lisica nato hranila na truplu te živali. V večini primerov pa se vseeno izkaže, da je šlo za volka".
Napadov je sicer več, a ne toliko več, kolikor je problematika prisotna v javnosti
Stergar še dodaja, da je napadov letos res nekoliko več, večja težava pa je, da se je volk preselil na območja, kjer ga od začetka spremljanja še niso zaznali.
"Napadov je bilo v primerjavi z lanskim letom dejansko več, predvsem pa se pojavljajo na območjih, kjer že dolgo ali sploh še ni bilo napadov. Recimo na Blokah je eno tako žarišče, predvsem pa tudi na Gorenjskem, kjer še nikoli ni bilo toliko napadov in tudi še nikoli ni bilo toliko volkov," pravi vodja službe za lovsko načrtovanje. "Letos smo na Gorenjskem in severnem Primorskem genetsko potrdili že prisotnost štirih samcev in treh samic, se pravi vsaj toliko volkov se jih tam giba in odkar spremljamo, jih tam toliko še ni bilo".
Kot poudarja Stergar, je napadov letos sicer več, a ne toliko več, kolikor bolj odmevajo v javnosti: "Do določene mere je porast števila volkov objektiven, ni pa poročanje o napadih premosorazmerno s stanjem na terenu. Nekaj več škod in napadov je, ni pa jih toliko več, kot se o tem lahko sliši".
Lovci imajo po interventnem zakonu že vsa dovoljenja za odstrel sedmih volkov
Trenutno imamo pri nas dva mehanizma za odstrel volkov, pojasnjuje Stergar: "Prvi je prek interventnega zakona, na podlagi katerega smo po predpisanih pogojih, se pravi ponavljajoča škoda na ozkem območju, od trenutno možne kvote, ki je trenutno za območje Slovenije devet volkov, podali mnenje, da so izpolnjeni pogoji za odstrel osmih".
Poleg mnenja ZGS je potrebna še pridobitev mnenja Zavoda za varstvo narave, ki je soglasje podal k sedmim od teh osmih volkov. "Se pravi, trenutno imajo lovci v Sloveniji dovoljenje za odstrel sedmih volkov. Zunaj interventnega zakona pa je možen odstrel tudi prek dovoljenja Arsa. To možnost izkoriščamo predvsem na tistih območjih, ki jih interventni zakon ne pokriva, recimo območje Gorenjske in severne Primorske".
"K dovoljenju Arsa morata prav tako podati mnenje ZGS in zavod za varstvo narave, po tem mehanizmu pa je trenutno odrejen odstrel za enega volka, ki pa še ni bil izvršen. Letos je bil sicer preko dovoljenja Arsa v Sloveniji odstreljen en volk na območju Loške doline, a je bilo to še pred interventnim zakonom," še pojasnjuje Stergar.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.