Napad na javno šolstvo ali uresničevanje odločbe ustavnega sodišča?

Koalicija in opozicija tudi tokrat – po več kot sedmih letih od prve odločbe ustavnega sodišča – ne najdeta skupnega jezika. Vladne SDS, NSi in SMC so vložile nov predlog zakona, po katerem bi država zasebnim šolam plačala 100 odstotkov obveznega programa in 85 odstotkov razširjenega. SD koaliciji medtem očita, da bo s tem povzročila razmah zasebnega šolstva.

In kako dolgo brado ima vprašanje o državnem financiranju zasebnih šol?

Decembra 2014 ustavno sodišče odloži kladivo pri odločitvi, da je različno financirane osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol neustavno.

Starši so leta 2019 pred parlamentom izkazali nestrinjanje z zadnjim poskusom urejanja področja financiranja. Tako kot številni drugi poskusi je tudi takratni predlog za 100-odstotno financiranje obveznega programa, ne pa tudi razširjenega, ostal brez zadostne podpore.

"Tukaj v bistvu samo zagotavljamo enake pogoje za šolarje, ki pa se tako ali tako šolajo po ustrezno verificiranih programih, ne glede na to, ali je šola zasebna ali javna," je dejal poslanec SMC Gregor Perič.

Zdaj so poslanci SDS, NSi in SMC vložili nov predlog, ki bi zagotovil 100-odstotno financiranje obveznega programa in 85-odstotno financiranje dodatnih vsebin.

V zasebni šoli montessori predlog podpirajo. Pobuda je po mnenju ravnatelja Pavla Demšarja dober kompromis med vsemi dozdajšnjimi predlogi "in je nenazadnje tudi nesporno v skladu z vsemi ustavnimi odločbami, ki so bile do zdaj sprejete". Argumenta nasprotnikov, da bi predlagano financiranje zarezalo v javno šolstvo, pa Demšar ne razume. "Še vedno ne bo vse financirano, starši bodo morali doplačati," pravi.

Ustavno sodišče je sicer lani tudi presodilo, da mora država v celoti financirati obvezni del programa zasebnih osnovnih šol, ni pa ji treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja.

Starši, zbrani v iniciativi Združeni starši, pa ob predlogu koalicije, ki ga sicer pozdravljajo, poudarjajo še, da ne gre za ideologijo, temveč za vprašanje pravne države.

V oddaji 24UR ZVEČER so soočili poslanko NSi Ivo Dimic in nekdanjega šolskega ministra Jerneja Pikala iz vrst SD.

Zakaj nasprotuje vladnemu predlogu financiranja zasebnih šol? Pikalo odgovarja, da bi po njihovem mnenju država s tem dajala darila lastnikom zasebnih šol. "Niti otrokom niti njihovim staršem, ampak predvsem lastnikom teh zasebnih šol. Zato, ker je to maksimizacija odločbe ustavnega sodišča. Koalicija je namreč šla v to, da je dala oziroma predvidela kar največ denarja, kar je mogoče, za te zasebne osnovne šole. Znotraj odločbe ustavne sodišča iz leta 2020 pa so mogoče tudi druge rešitve," pravi.

Dimičeva na to odgovarja, da je ob njej minister, ki točno ve, kako zadeve potekajo – da tukaj ne gre za dajanje denarja lastnikom, ampak gre denar izključno otrokom, ki obiskujejo zasebne šole z javno veljavnim učnim programom, tega pa je dovolila država. "In njihovim staršem – mogoče bodo imeli zaradi tega nekoliko nižje položnice. Nikakor pa tukaj ne govorimo o financiranju zasebnih šol, to je zavajanje." Ob tem se je navezala tudi na Pikalovo ministrovanje: "Če je takšna skrb za dobre javne šole, potem moramo povedati, da se 12 let, ko ste bili vi minister, ni financiralo in ni bilo razpisov za javne šole. Šele zdaj smo jih uvedli."

Nekdanji šolski minister po drugi strani poudarja, da je ideja, ki je na Evropskem sodišču vseskozi podprta z raznoraznimi sodbami glede zasebnih šol, naslednja: "Država mora omogočiti staršem, da izobražujejo otroke v skladu s svojim prepričanjem, ni pa dolžna tega financirati." In to je njegovo stalno vodilo, je zatrdil.

Dimičeva se je s tem strinjala, a dodala, da Evropsko sodišče uvaja minimalne standarde. "Naša ustava pa je nad Evropskim sodiščem in v naši ustavi – za kar sem hvaležna in zadovoljna – je zapisano, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da imajo do njega vsi pravico. In ustava je nad odločbami Evropskega sodišča. Zadovoljna sem, da je v naši državi tako in da se zagotavljajo pravice otrokom, katerih starši že sedem let terjajo od nas pravno državo, in da se spoštujejo odločitve ustavnega sodišča."

Pikalo medtem meni, da tukaj sploh ne gre za otroke. Če bi šlo, bi po njegovem morala za vpis zadostovati javna osnovna šola, ki je pluralna. "Kajti mreža osnovnih šol na slovenskem je gosta, kvalitetna in dobra," je zagotovil. "Predstavljajte si, da ste starš z Goričkega, iz Krškega ali iz katerega koli drugega manjšega kraja v Sloveniji. Tudi če bi želeli otroka voziti v zasebno šolo – to, kar pravi gospa Dimic – ga ne morete poslati." To je po njegovem tako prej 'kvaziskrb' za otroke. "V resnici gre za to, da se lastnikom teh šol daje več, kot je zahtevalo ustavno sodišče."

Poslanka NSi se s tem ni strinjala. "Še enkrat: ustavno sodišče je že leta 2014 odločilo, da je treba javno veljavne osnovnošolske programe financirati tako v javnem izobraževanju, ki pridobi vsa potrebna dovoljenja, kot tudi v državnih šolah. Leta 2020 je ustavno sodišče odločilo, da ni neustavnosti pri izvajanju razširjenega programa – to so jutranje varstvo, dopolnilni in dodatni pouk ter popoldansko bivanje. In še vedno v odločbi iz leta 2020 ugotavlja, da zakonodajalcu – to pa je državni zbor – še ni uspelo narediti tistega, kar bi moral storiti glede javnoveljavnega obveznega osnovnošolskega programa. Se pravi, tukaj je bilo ustavno sodišče povsem jasno: 200.000 oziroma do 300.000 evrov je namenjenih za te otroke po sedmih letih pravnih bitk."

Član SD medtem pravi, da ima Dimičeva prav v delu, ko pravi, da zakonodajalec res ni naredil tistega, kar bi moral. "Samo ustavno sodišče ni nikoli reklo zakonodajalcu, da mora tudi razširjeni program financirati v takem deležu, kot sedaj predlaga ta koalicija. Zato govorim, da je to darilo – ker ustavno sodišče ni zahtevalo, da se v 85 odstotkih financira razširjeni program, ampak to pač želi ta koalicija, ki daje tovrstna darila lastnikom zasebnih šol," je kritičen Pikalo.

Dimičeva odgovarja, da je ustavno sodišče ugotovilo, da v razširjenem delu ni neustavnosti. "Mislim, da je bilo s tem jasno povedano: ni prepoznalo neustavnosti. Tako da se mi zdi, da želimo iz tega res narediti še nadaljnje nepravno stanje. Še enkrat pa moram ponoviti: starši že sedem let bijejo to bitko in mislim, da je skrajni čas in dolžnost tako zakonodajalca kot nas poslancev, da se to neustavno stanje v državi odpravi."

Na vprašanje, ali bi torej zagovarjal rešitev, da se 100-odstotno financirajo zasebne šole, ves ostali program pa ne, Pikalo pravi, da je to nekaj, kar je sprejemljivo in kar je v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Na drugi strani Dimičeva meni, da je odločba ustavnega sodišča povsem jasna. "Odločba ustavnega sodišča iz leta 2014 je bila še celo drugačna, potem je sodišče leta 2020 javnoveljavni program osnovnega šolstva razdelilo na obvezen in razširjeni del – to je bila sprememba in glede tega se je opredelilo. Novela, ki so jo vložili koalicijske poslanke in poslanci, gre v smer, da odpravi to neustavno stanje in da zagotovi pravno državo, da gremo s tem naprej in da se zadeve uredijo."

"Treba je brati – če se sklicujete na odločbo iz leta 2014 – tudi odklonilna mnenja, recimo sodnice Etelke Korpič, ki zelo jasno pove, da zakonodajalec ni predvidel nobenih omejitev glede širitve teh šol. Zdaj – po tem zakonu, ki ga predlagajo poslanci – lahko zasebne šole rastejo kot gobe po dežju in z ugodnim financiranjem bodo verjetno tudi rasle. Poleg tega ni zakonodajalec v tem zakonu predvidel nobene omejitve glede sofinanciranja staršev. Starši pač plačujejo šolnine v zasebnih šolah in zakonodajalec ni predvidel omejitve glede šolnin, ki jih morajo poravnati starši," poudarja Pikalo.

Dimičeva po drugi strani zatrjuje, da se pri zasebnih šolah točno ve, kaj financira država – program, plačilo učitelja. "Nikakor ne govori ustavna odločba, pa tudi ne naš zakon, da se financirajo zasebnikom zidovi, mize in tako naprej. Tukaj govorimo o javno veljavnem programu, ki je dobil veljavnost na ministrstvu."

Na vprašanje, ali gre pri njihovem strahu pred povečanjem števila zasebnih šol za strah pred možnostjo izbire v šolstvu – med javno in zasebno šolo – pa nekdanji šolski minister pove, da ne. "Daleč od tega. Gre za to, da se bodo pojavile ali bi se lahko pojavile. Kajti nekateri lastniki teh zasebnih šol so bogate institucije, ki bi lahko te šole naprej razvijale in potem bi imeli ogroženo mrežo. Poglejte, v tej državi se moramo enkrat dogovoriti, kaj je vrednota. In če je vrednota enakomerno, kvalitetno izobraženo prebivalstvo, potem si seveda moramo za to tudi prizadevati. Vsaj na osnovnošolski ravni."

Poslanka Nove Slovenije po drugi strani na vprašanje, ali s tem predlogom protežirajo zasebne šole pred javnimi, odkimava. "Nikakor ne. Samo šest zasebnih šol imamo v Sloveniji. To nikakor ne ogroža javne mreže. Protežiramo pa to, da se izenači plačilo obveznega programa za otroke, ki obiskujejo zasebne šole, oziroma da so te položnice za njihove starše nekoliko nižje. Prav ničesar drugega ne prinaša naš predlog zakona."

Bo opozicija torej proti? Pikalo pravi, da bo. Pa ima koalicija dovolj glasov? Dimičeva zatrjuje, da ima.

​​​​​​​