Napad invazivnih stenic hrastovo listje že poleti obarval rjavo

Letos je pri nas populacija hrastovih čipkark (znanstveno ime Corythucha arcuata) izredno številčna. Še posebej izrazito se vpliv teh rastlinojedih stenic kaže ob koncu poletja, ko jih je največ, so pri Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) avgusta zapisali na svoji spletni strani.

Odrasla hrastova čipkarka je drobna, okoli tri milimetre dolga in dva milimetra široka stenica s sploščenim telesom in prosojno belimi sprednjimi krili s čipkasto teksturo in rjavimi lisami.

Izvira iz Severne Amerike, v Evropi se je prvič pojavila leta 2000 v Italiji in leta 2002 v Turčiji, v Sloveniji pa so jo prvič odkrili leta 2016 v vzhodnem delu države, in sicer v bližini mednarodne železniške proge.

Vrsta se na daljše razdalje najpogosteje širi kot slepi potnik, in sicer s pomočjo cestnega in železniškega prometa, na oblačilih, vozilih in podobno. Odrasle hrastove čipkarke tudi letijo oz. jih veter lahko prenaša tudi pasivno, vendar se tako širijo le na krajše razdalje, so navedli pri GIS.

Glavni gostitelj te žuželke je hrast, ob velikih namnožitvah pa se lahko pojavi tudi na nekaterih drugih listavcih, na primer na lipi, brestu, pravem kostanju in leski, vendar na slednjih poškodovanost ni nikoli tako intenzivna kot na hrastu, navaja stroka.

Odrasli osebki in njihove larve na spodnji strani listov sesajo rastlinski sok, s tem pa poškodujejo liste in povzročijo izgubo klorofila. Posledično se zmanjša aktivnost fotosinteze, listi sčasoma zbledijo, se posušijo in odpadejo. Zaradi ponavljajočih se poškodb lahko drevo oslabi in manj prirašča, lahko je ovirano tudi pomlajevanje, a za to še ni jasnih dokazov, so navedli na GIS.

Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) pravijo, da hrastova čipkarka doslej ni povzročila takšne poškodovanosti v slovenskih gozdovih, da bi lahko govorili o škodi. Če se bo množila več zaporednih let, pa predvidevajo, da lahko pride do oslabelosti, zmanjšanja prirasta lesa in negativnega vpliva na semenenje hrastov. Vendar z raziskavami ti dolgoročni negativni vplivi še niso potrjeni, so za STA navedli pri ZGS.

Hrastova čipkarka je prisotna po celotni Sloveniji, tudi na območjih, kjer ni hrasta. Zlasti se je namnožila v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije, letošnja namnožitev pa je po navedbah ZGS povezana z nadpovprečnimi temperaturami.

"Poškodb zaradi hrastove čipkarke zaradi njene razširjenosti in biologije ni mogoče preprečiti, ker ni učinkovitih selektivnih zatiralnih ukrepov. Zatiranja hrastove čipkarke zato ne svetujemo," so še navedli na ZGS. Hrast sicer v slovenskih gozdovih predstavlja sedem odstotkov lesne zaloge; največ je gradna, doba, cera in puhastega hrasta.

V urbanih območjih se, kot dodajajo pri GIS, poleg hrastove čipkarke številčno pojavlja tudi zelo podobna platanova čipkarka (znanstveno ime Corythucha ciliata), katere gostitelj je platana, pogosto parkovno drevo. Telo platanovih čipkark je za razliko od hrastovih svetlejše in z manj izrazitimi temnimi lisami.

Ker sta obe stenici razširjeni po večjem delu Evrope in nikjer ne izvajajo sistematičnih ukrepov proti njima, se jih pri nas ne da več izkoreniniti, ne glede na ukrepe, ocenjujejo na GIS. Zaradi nezadostne učinkovitosti in negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev tudi na urbanih površinah odsvetujejo, medtem ko v gozdovih uporaba fitofarmacevtskih sredstev že tako sploh ni dovoljena.

Hrastove čipkarke se pogosto znajdejo tudi na ljudeh, kamor padejo z dreves ali jih tja zanese veter, zato je nanje postala pozorna tudi splošna javnost. Čipkarka včasih tudi nekoliko zbode človeka, ker išče hrano, to je listni sok. "Da bi ti naključni piki hrastove čipkarke povzročali resnejše težave, nam ni znano, v redkih primerih lahko pride do alergijskih reakcij, ki pa hitro izzvenijo," so še navedli na GIS.