Napačna privatizacija?

Tako kot se je vlada lotila privatizacije dveh največjih slovenskih bank, Nove Ljubljanske banke in Nove KBM, bo škodovala slovenskemu gospodarstvu ter slabila položaj znotaj evroobmočja, meni prvak LDS-a Jelko Kacin. Finančni minister Andrej Bajuk pa odgovorja, da se to ne bo zgodilo in da bodo slovenske banke kvečjemu le še bolj učinkovite.

Po mnenju Kacina vlada odklanjanja tuj kapital, ki bi lahko pospešil razvoj slovenskega gospodarstva in omogočil hitrejšo gospodarsko rast in namesto tega favorizira domače vlagatelje, s čimer izčrpava in zavira slovensko gospodarstvo. »Pri privatizaciji ne smemo državljanov EU deliti na tiste s slovenskim potnim listom in tiste, ki imajo preveč flamske obraze in jih zato diskreditiramo,”  je poudaril. "To, kar počne slovenska vlada, je odklon od strategije razvoja Slovenije, kjer jasno piše, da želimo čimprej ujeti članice EU." 

Bajuk: Nič hudega se ne bo zgodilo

“Nič hudega se ni zgodilo in tudi nič hudega se ne bo. Če kaj bomo gledal, da bo še bolj učinkovita, kot je bila dosedaj, ker to ustanovo smo sanirali vsi in mislim, da imamo pravico, da pričakujemo še boljše rezulate,” na očitke odgovarja finančni minister.
 
NLB ima na slovenskem finančnem trgu tako pomembno težo, zato vlada želi, da ostane večinsko lastništvo banke v slovenskih rokah, vendar ne nujno v državni lasti, pojasnjuje Bajuk. 

Kot je povedal Bajuk, mora vlada zagotoviti, da "ustanova, ki ima nad 40 odstotkov depozitov, kar v slovenskem finančnem sistemu predstavlja NLB, ne bo prešla pod dokončni nadzor ustanov, ki niso v naših rokah". 

Vlada bo sledila modelu, po katerem obdrži v lasti 25 odstotkov plus eno delnico in s tem obdrži svojo vlogo, kar pa ne pomeni, da mora biti družba le v državni lasti. "Lastništvo v državni lasti je ena stvar, lastništvo v slovenskih rokah pa druga," je dejal Bajuk. 

Zdaj ima država v lasti posredno ali neposredno več kot 50-odstotni delež. Če se ta deli na polovico, lahko večinsko lastništvo, torej 51 odstotkov plus ena delnica, ob primerni pravni podlagi in okviru še vedno ostane v slovenskih rokah. 

Tako bi zagotovili, da bodo v slovenskih rokah ostali tudi vsi vzvodi nadzora nad finančnim sistemom. "Po drugi strani pa je to popolnoma združljivo z umikom države iz dnevnega poslovanja takšne ustanove, kot je NLB," je dejal Bajuk.