Priprave na izvajanje schengenskega sporazuma potekajo v skladu z načrtom, trdijo pristojni. To pa pomeni, da bo Slovenija čez natanko dve leti v celoti pripravljena na varovanje zunanje meje Evropske unije.
Po schengenskem akcijskem načrtu, ki ga je vlada sprejela pred štirimi leti, bi moralo šestdeset mejnih prehodov na meji s Hrvaško, tri letališča in tri pomorske mejne prehode varovati 3092 policistov. Po zadnjih podatkih policiji manjka še 500 ljudi – te naj bi po kadrovskem načrtu prejšnje vlade zaposlili še letos.
Teh ni, trdijo v policiji. Virant pa kot možne rešitve našteva premestitve iz notranjosti države, neizpolnjen lanski kadrovski načrt ter dogovor z obrambnim ministrstvom. "Veste, da je bilo veliko razprav o tem, ali se vojska lahko vključi v pokrivanje schengenske meje. Dobili smo jasen signal, da to ni mogoče, mogoče pa je, seveda, tiste, ki se usposabljajo za vojaški poklic za določen čas obleče v policijsko uniformo, da v tem času opravljajo policijske naloge in za varovanje schengenske meje," trdi minister Virant.
Osamosvojitvena ideja - nikoli več vojske na meji - je očitno pozabljena, res pa je, da ima vojsko na vzhodni meji tudi Avstrija in da je rešitev racionalna, saj ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ne bomo več varovali zunanje meje.
Na notranjem ministrstvu naj bi razmišljali tudi o zakonskih dopolnilih, s katerimi bi uvedli tako imenovane nadzornike državne meje s posebnimi pooblastilili, ki pa bi lahko delovali le v spremstvu pravega policista. Zaposleni bi bili za določen čas, vsak pa bi državni proračun stal 50 tisočakov manj kot policist.
