Namesto 10 minut je do doma potreboval osem mesecev

Le dva ovinka sta ga ločila od doma, a do cilja ni prišel. Njegovo vozilo je odneslo s ceste v dolino, njega pa nepripetega katapultiralo ven, se velikonočnega ponedeljka pred 10 leti spominja Vladimir Peterlin.  

"Imel sem vratno poškodbo, se pravi, vratna vretenca sem imel zamaknjena, kar je pripeljalo do tega, da sem pristal na vozičku kot tetraplegik, tako da imam ohromljen zgornji del telesa od pazduhe navzdol vse," pravi Peterlin, ki so ga z Goriških Brd reševalci prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer je prestal osemurno operacijo in en mesec preživel na oddelku za intenzivno terapijo.

"Medicinske sestre in zdravniki so me obdržali pri življenju, tudi tretji dan sem nekako umrl, so me reanimirali nazaj. Če njih ne bi bilo, tudi mene ne bi bilo, tako da kakor koli ljudje govorijo čez njih, bom rekel, da vedno je zahvala na koncu."

Nato so ga še en mesec zdravili na navadnem oddelku in kar pol leta na Soči. "V Sloveniji poškodbo hrbtenjače doživi nekje med 40 in 80 ljudi na leto. Kaj so vzroki? Še vedno so na žalost najpogostejše prometne nesreče, vedno več je nesreč z motorji in s kolesi," pove Klara Birk, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine na URI Soča. 

Pri tako težkih poškodbah je pomembno, da ima poškodovanec multidisciplinarno obravnavo. "Vključimo vse člane tima, se pravi tako negovalno osebje, fizioterapevte, delovne terapevte, pri okvarah hrbtenjače v vratnem predelu pomembno vlogo igrajo tudi respiratorni fizioterapevti, vključuje se tudi prehranski tim, interniste," pojasnjuje Birkova.

"Recimo, ena taka stvar je bila, ko sem si lahko po dveh, treh mesecih prvič sam zobe umil. Zdaj si predstavljajte, da ti en drug s krtačko po ustih šari, je malo čudno, ne? In ko po treh mesecih prideš do tega, da lahko z rokami krtačko primeš in si lahko sam začneš zobe umivati, je en tak zelo velik napredek, kar je človeku samoumevno," o malih, a pomembnih korakih pripoveduje Peterlin. 

Na začetku sem imel ogromno dela sam s seboj, pravi, a sta bila žena in takrat štiriletni sin njegova motivacija, da ni obupal. Postal je celo športnik, najprej se je ukvarjal z atletiko, zdaj z lokostrelstvom, lani se je potapljal.  Veliko je stvari, za katere sprva misliš, da jih ne boš mogel več početi, zaključi, pa potem ugotoviš, da se z voljo vseeno da.