'Namesto 20 evrov davka naj država na teren raje pošlje inšpektorje'

Trenuten sistem financiranja zavetišč za živali (imamo jih 16) je poln pomanjkljivosti, pojasnjujejo v ljubljanskem društvu za zaščito živali. Velik del sredstev za svoje delovanje morajo namreč zavetišča zagotoviti sama; na primer z donacijami in prispevki.

Občine krijejo stroške oskrbe zapuščenih živali zgolj prvi mesec, nato pa te prevzamejo zavetišča. "Kot da bi oseba prišla v hotel in rekla, za 30 dni vam plačam, potem me pa morate imeti, ampak plačam vam ne več. Sistem ni najbolj idealen, zavetiščem preprušča čisto preveč odgovornosti. Ni pa krivda zavetišč, da morajo za te živali skrbet, oni samo pospravljajo za ljudmi, ki so neodgovorni," poudarja Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana.

Društva za zaščito živali in zavetišča opozarjajo: To ni dobra rešitev

Po četrtem mesecu, če živalim ne uspejo najti ustreznega doma, stroške prevzame državni proračun. Letos je država za ta namen namenila nekaj več kot 1,7 milijona evrov.

A Cerjak Kasteliceva ob tem opozarja, da ideja, ki je nastala na resornem ministrstvu za kmetijstvo, da bi z obveznim prispevkom kaznovali odgovorne lastnike živali, ni dobra. "Medtem pa ne moremo naredimo nič za vse tiste, ki za svoje živali nimajo poskrbljeno; da so registrirane, da so cepljene, da je za njih kvalitetno poskrbljeno."

Meni, da bi se morala malo bolj vključiti tudi vererinarska inšpekcija, ki bi po državi preverila, kje vse za živali ni poskrbljeno, kje niso označene, kje skrbniki ne skrbijo zanje niti minimalno ... "Mooče bi morali raje iz tega dobit kako sredstvo več, ne pa da kaznujejo lastnike, ki imajo svoje živali označene," predlaga.

V zavetiščih predloge ministrstva sicer še proučujejo, vendar že zdaj, še preden novela zakona vstopi v javno razpravo, opozarjajo, da bo nedopustno, če se bodo znižali pogoji, pod katerimi zavetišča oddajajo zapuščene živali. "Vse te živali, ki jih oddajamo, so v rokah neodgovornih lastnikov nekoč že bile. Vsaj posredno, večinoma pa neposredno," opozarja vodja zavetišča Mačja Hiša Helena Hacin.

'Poskrbeti bi morali, da je za živali vedno boljše, ne pa vedno slabše'

Že sam sprejem živali v zavetišče je torej posledica neodgovornega lastništva. "Zagotovo živali ne moremo oddati prvemu, ki pride, ne da sploh izvedemo nek posvojitveni postopek. In tako žival oddamo nekomu, ki bo zanjo na dolgi rok vsaj približno skrbel odgovorno," dodaja.

Ob tem opozarjajo na začarani krog, saj neustrezni skrbniki predstavljajo tveganje, da žival ponovno pristane v zavetišču. "Tu je tudi kup mačk, ki so zunaj, ki nimajo nobenega zavetja, psi, ki so na verigah v neprimernih pogojih," našteva Cerjak Kasteliceva ter ob tem poudarja: "Absolutno ni rešitev, da se pogoji za oddajo znižujejo. Mi kot družba bi morali poskrbet, da je za živali vedno boljše, ne pa vedno slabše."

Obe sogovornici poudarjata, da je pomembna tudi preventiva. Tak primer bi na primer bi lahko bila obvezna sterelizacija in kastracija.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer načrtuje spremembe zakona že v tem mesecu, ko naj bi zakon poslali v javno razpravo. Besedilo zakona pa še ni dokončno, saj usklajevanja, tudi z zavetišči, še potekajo.