Postopek lahko za razliko od tuje finančne pomoči, za katero mora država zaprositi sama, komisija sproži praktično kadar koli. Če bodo ugotovili, da je zaradi slabega stanja v javnih financah, bančnem sektorju, zaradi prezadolženosti podjetij in nezmožnosti sprejemanja reform ogrožena ekonomska stabilnost države, nas lahko avtomatično vključijo v program za odpravo presežnih neravnovesij, ki ni nič drugega kot milejša predstopnja programa pomoči bruseljske trojke.
Vsilili bi nam lahko ukrepe, kot so rezi v javne plače, pokojnine, socialne transferje, zraven pa bi lahko dobili še denarno kazen v višini 0,1 odstotka BDP, kar znaša 35 milijonov evrov.
Evropska komisija je že spomladi jasno povedala, kaj moramo narediti. In v pol leta je vlada le zvišala DDV in prodala Helios, kar so skušali že dve leti.
Zdaj je scenarijev več, v vsakem primeru je ključna cena, po kateri se bomo, če sploh, zadolževali. Tudi če nam uspe, je vprašanje, ali ima vlada dejansko kakšen dolgoročni strateški načrt, za kaj zapraviti denar, ki bi si ga morda še lahko izposodili na tujih trgih po zelo dragih obrestnih merah. Če bomo z njim še naprej le krpali bančne in javnofinančne luknje, ne pa investirali v pešajoče gospodarstvo, bo takšno zadolževanje Bruselj videl kot nesmiselno in le podaljševanje agonije države. Zato EU neuradno v Sloveniji že vidi nastavke za portugalski scenarij – tudi pri nas se stranke vsak dan bolj pripravljajo na volitve, zapleti so pri proračunu, možnost za zaprosilo za pomoč, ob kateri bi najverjetneje vlada padla, pa je vse večja.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.