Pogovori o najemu letal in posadk madžarske vojske so se začeli že spomladi, vendar javnost doslej o tem ni bila obveščena. Kot pojasnjujejo na slovenskem obrambnem ministrstvu gre za skupen projekt severnoatlantskega zavezništva, katerega članica bo prihodnje leto postala tudi Slovenija. Naša vojska, ki nima letalskih sil, ki bi bile sposobne braniti slovensko nebo, torej išče pomoč v tujini.
Kot je včeraj poročal madžarski dnevnik Nepszabadsag, naj bi madžarski in slovenski strokovnjaki že preučevali možnosti uporabe tujih vojaških letal, da bi branila zračni prostor nad Slovenijo. Pobudo, da bi pri tem sodelovala prav sosednja Madžarska, je dala Slovenija. Na ministrstvu za obrambo zadeve ne želijo komentirati, so pa poslali pisno sporočilo, v katerem med drugim navajajo, da znotraj zavezništva potekajo intenzivne razprave o nadzoru zračnega prostora. Kot je zapisano v sporočilu: "Slovenija bo proučila ponujene rešitve Nata. Na podlagi teh rešitev in možnosti, ki jih proučujejo strokovnjaki ministrstev za zunanje zadeve, notranje zadeve, promet, pravosodje in ministrstva za obrambo, bo Slovenija sprejela ustrezno odločitev o nadzoru in varovanju iz zraka."
Predstavnik madžarskega obrambnega ministrstva Peter Matyuc je zadevo takole pokomentiral: "Vse članice Nata morajo nadzirati zračni prostor. Članice Nata - Slovenija bo kmalu postala članica – razmišljajo, kakšen naj bo nadzor nad južnimi deli skupnega zračnega prostora."
Slovenska vojska nima ustrezne opreme za varovanje zračnega prostora. Vse, s čimer lahko trenutno nadziramo svobodno slovensko nebo, so šolska letala pilatus, večina njih pa je na letališču Cerklje na Dolenjskem, in nekaj helikopterjev. Madžarska vojska je bolje opremljena, saj imajo mige 29, do leta 2006, pa bodo kupili še 14 najsodobnejših letal vrste gripen. "Verjetno bodo ta letala zadostovala tudi za nadzor slovenskega zračnega prostora," poudarja Matyuc.
Sicer pa bi lahko naš zračni prostor nadzirala tudi letala italijanske vojske oziroma letala zavezništva iz baze v Avianu. Slovenija bo namreč kot članica Nata morala zagotoviti varovanje skupnega zračnega prostora. Koliko bo nadzor zračnega prostora Slovenijo stal, si nihče ne upa napovedati. Gotovo pa lahko govorimo o nekaj milijonih evrov letno.
Pripravljenost slovenske vojske
Letalske enote gotovo niso med najbolje opremljenimi v slovenski vojski (SV), toda to ne pomeni, da je Slovenija popolnoma nezaščitena pred napadi iz zraka. Če spremljamo razvoj SV v minulih letih, je očitno, da je bila njena prednostna naloga izuriti kvalitetne enote za hitro posredovanje, ki lahko predvsem na mirovnih misijah sodelujejo s tujimi silami. Temu je bilo očitno podrejeno tudi letalstvo, saj je na primer naša helikopterska flota zelo primerna za transport. Helikopterje v sestavi naše vojske je sicer mogoče oborožiti, toda primerni so samo za prestrezanje počasnih ciljev, vojska pa jih je uporabila na primer takrat, ko je bilo treba zaščitit zračni prostor ob visokih tujih obiskih.
Naš zračni prostor sicer brani ducat pilatusov, ki se seveda ne morejo kosati z modernimi letali. Pred napadi z zraka pa nas lahko zavarujejo ob pomoči protizračne obrambe, na primer sistema Roland. Takšna obramba je lahko primerna za zaščito objektov ali enot na tleh, toda za varovanje zračnega prostora ni najbolj primerna.
Slovenija se bo prihodnje leto znašla v posebnem položaju, saj bo hkrati država, ki laži na robu Evropske unije in tudi na robu držav zveze Nato. Naš zračni prostor bo tako moral biti posebej dobro zavarovan, kar pomeni da bo v njem mogoče prestreči tudi letala, ki letijo zelo hitro in visoko. Za tako imenovani air policing, kar bi lahko grobo prevedli kot "zračno policijo", bo tako treba naš leteči arzenal dopolniti. Možnost, da bi leteče policiste na naše nebo poslale tuje države, pa v svetu ni nič novega, saj so takšno rešitev izbrale nekatere manjše evropske države. Naj omenimo Islandijo, kjer zračni prostor nadzirajo Američani.
