Ustavno sodišče je bilo v letu 2009 pogosto izpostavljeno neupravičenim kritikam, je ob predstavitvi poročila za leto 2009 poudaril predsednik sodišča Jože Tratnik. Kot je dejal, sodišče ni nedotakljivo, vendar pa morajo kritike njegovih odločitev izhajati iz pravno utemeljenih razlogov.

Ob tem je vnovič podprl predvidene spremembe ustave, ki so po njegovem nujne in strokovno utemeljene, zato pričakuje pozitivno odločitev tudi v državnem zboru, kjer je za njihov sprejem potrebna dvotretjinska večina. Po njegovem mnenju namreč ni racionalna vloga ustavnega sodišča, da rešuje na tisoče ustavnih pritožb, pobud in zahtev. Kot je dejal Tratnik, je bilo sodišče pri svojem delu sicer doslej uspešno, a je njegova obremenitev "dosegla meje obvladljivega". S spremembami mu bo omogočeno, da bo lahko tudi v prihodnje dobro opravljalo svoje temeljno poslanstvo, saj bo razbremenjeno manj pomembnih zadev in se bo lahko posvetilo reševanju temeljnih ustavnih vprašanj, pomembnih za razvoj države, družbe in prava, je prepričan.

Ustavno sodišče je sicer res najvišje sodišče za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar pa to ne pomeni, da je edino sodišče, ki je za to pristojno. "To je naloga vseh državnih organov, ki odločajo o pravicah, svoboščinah ali pravnih koristih katere koli fizične ali pravne osebe," je pojasnil in poudaril, da je to tudi cilj ustavnih sprememb. Ob tem je poudaril, da je treba zaupati tudi rednemu sodstvu, na katerega bodo ob skorajšnjih ustavnih spremembah prenešene nove zadeve.

Tratnik je ob tem zavrnil očitke, da bodo ustavne spremembe vpeljale elitizem. Ustavno sodišče se bo namreč ukvarjalo s pomembnimi zadevami, ki pa bodo imele splošen učinek na vse ostale pristojne organe. Če spremembe ne bi bile sprejete, bi to po njegovih besedah pomenilo, da bo ustavno sodišče moralo sprejeti razpored dela, v katerem ne bo več prednostnih zadev. V skrajnem primeru bi se lahko celo zgodilo, da bi - enako kot v primeru rednega sodstva - ustavno sodišče določilo zgolj predviden letni obseg dela. To bi pomenilo, da bi se zadeve nabirale, pritožniki pa bi bili oškodovani, je pojasnil.

Nerešenih še 1117 zadev

Generalni sekretar sodišča Erik Kerševan pa je podrobneje predstavil poročilo o delu. Število zadev je po njegovih besedah naraščalo do leta 2007, nato pa pričelo upadati. Leta 2007 so bile namreč sprejete spremembe zakona o ustavnem sodišču, ki so omogočile, da se je sodišče razbremenilo vsaj najmanj pomembnih zadev.

Ob pogledu na razmerje med številom zadev v letu 2008, ko jih je bilo 3562, in letom 2009, ko jih je bilo 1845, se sicer zdi, da je bil ta ukrep uspešen in da je razbremenil sodišče, pravi Kerševan. Vendar pa je tu po njegovih besedah treba poudariti, da praktično celotno zmanjšanje izvira iz manjšega števila ustavnih pritožb s področja prekrškov. Preostale zadeve so ostale pristojnost ustavnega sodišča in so postale z leti tudi bolj zahtevne, je opozoril. Sodišče je sicer lani odločilo o 1772 zadevah. Nerešenih ostaja še 1117 zadev, od tega 986 iz leta 2009.