Golob se je v govoru spomnil občutkov ob plebiscitu pred 33 leti, ko so se volivke in volivci z nekaj negotovosti, ampak neizmernim pričakovanjem odpravljali na volišča. Čutili so ponos. "Ker smo vedeli, da smo sestavni del zgodovine, ki se v državi piše samo enkrat," je dejal. Obenem pa je bilo tudi neizmerno veselje ob enotnosti. "Če kdaj, smo se lahko takrat zavedeli, da je enotnost tista, ki je ključen predpogoj za največje, v tem primeru narodove zmage," je izpostavil.

Prepričan je, da danes, 33 let po tem, delimo enotno mnenje, da je bila osamosvojitev Slovenije zgodba o uspehu, "zgodba, ki nas lahko navdihuje, ne le za današnje čase, ampak tudi za svetlejšo prihodnost".

Pa vendar nobena zgodba o uspehu sama po sebi ne zakoliči zgodovine. "Lahko nam je navdih, ni pa garant za uspeh. Vsako kolektivno zgodbo moramo vsak dan znova dograjevati in dograjujemo jo vsi s svojimi individualnimi zgodbami o uspehu," je pojasnil.

Poleg uspehov športnikov, kulturnikov, strokovnjakov in znanstvenikov, gospodarstvenikov, je izpostavil zgodbo o uspehu Beti Hohler, ki je bila nedavno izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), kar šteje za uspeh celotne države, "uspeh naše zgodbe o osamosvojitvi". "Beti Hohler je dokazala dvoje: da takrat, ko imaš znanje, požrtvovalnost in pogum, takrat so vsa vrata odprta; in dokazala je, da takrat, ko uspeš sam, s trdim delom, si v ponos in ugled celotni državi," je dejal Golob.

Kolektivna zmaga, ki jo je na prav tako na mednarodnem parketu doživela Slovenija, in ne bi bila možna, če v njenih prizadevanjih ne bi bili enotni, pa je mesto v Varnostnem svetu ZN. "In ravno to naj nam bo navdih, da takrat, ko želimo doživljati največje kolektivne zmage, moramo za vsako ceno ohraniti enotnost, ker je enotnost tista, ki nas ne potrjuje samo navznoter, kot državo ali narod, ampak predvsem daje kredibilnost navzven. Ker takrat, ko sami verjamemo vase in dosežemo enotnost, takrat nam verjamejo tudi vsi ostali," je prepričan Golob.

Z uspehi pa prihaja tudi odgovornost. In tako bosta prav področji pravne države in svetovnega miru tisti, kjer bodo oči vsega sveta še bolj zazrte v nas, "kjer bomo v prihodnjem letu dokazovali ne samo sebi, ampak celemu svetu, da je ugled, ki ga uživamo, vreden zaupanja," je dejal.

"Preobrat je sledil na terenu"

Podobno je z odgovornostjo na domačem terenu. Dejal je, da se je svoje odgovornosti najbolj zavedel ob avgustovskih ujmah, in priznal, da se je tedaj pojavljala negotovost, ali v vladi zmorejo. "A preobrat je sledil na terenu, ko smo doživeli srčnost, predanost, nesebičnost in solidarnost vseh, enotnost v najboljšem pomenu besede," je dejal in dodal, da je bilo to navdih, da so začeli vrteti telefone in da so verjeli, da bo Slovenija zaradi svojega ugleda in preteklih dejanj dobila pomoč tudi od drugje.

Nekatere obljube, ki so bile dane, sicer zahtevajo svoj čas, enako je z obljubami vlade, ki je po prevzemu mandata napovedala smele projekte, ki terjajo dva mandata. Obljubil je nadaljevanje te poti, ob tem pa naštel nekaj že doseženih ciljev, od spopada z energetsko draginjo do dviga sredstev za razvoj, znanost in inovacije ter preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ob koncu pa je zaključil z željo, da vse navduši za en skupen cilj. "In to je, da skupaj vsak naš korak namenimo pozitivni družbeni klimi. Ko bomo ta cilj uspeli doseči in ko se bomo uspeli okoli njega poenotiti, bomo lahko govorili o tem, da smo na poti v družbo blaginje," je sklenil Golob.

Pred proslavo v DZ slavnostna seja

Podpredsednica DZ Nataša Sukič je v nagovoru na slavnostni seji DZ pred dnevom samostojnosti in enotnosti poudarila, da je naloga vseh, predvsem pa nosilcev oblasti, ljudem povrniti zaupanje v državo. To bo mogoče doseči le na temeljih solidarnosti in pravičnosti, za kar pa bo nujna tudi enotnost kot ob glasovanju na plebiscitu, je dejala.

V DZ so pred torkovim dnevom samostojnosti in enotnosti tradicionalno pripravili slavnostno sejo. Podpredsednica DZ in poslanka Levice Sukičeva je v slavnostnem nagovoru zbranim na seji poudarila, da je bila odločitev za lastno državo plod desetletij prizadevanj civilne družbe, intelektualcev in kulturnikov, da bi živeli v samostojni državi. V središče osamosvojitve sta bila postavljena slovenski jezik in kultura, ki sta bila vedno sili kljubovanja zatiranju od zunaj, je izpostavila.

Obenem je opozorila, da imena mnogih akterjev, ki so bili del "silovitega vrenja, prebujanja", niso znana, zato je toliko bolj zaskrbljujoče, da si nekateri želijo lastiti intelektualne in stvarne pravice do osamosvojitve. Slovenija je tak podvig lahko dosegla samo kot trdno povezana in poenotena skupnost, je izpostavila.

Slovenska država pa je po njenih besedah nastala tudi na temeljih solidarnosti, zato je upravičeno sklepati, da je velik delež volivcev želel državo, ki bo ohranjala vrednote družbene solidarnosti, enakosti in pravičnosti ter varovala človekove pravice vseh. "Nebrzdana privatizacija nekoč skupnega, družbenega premoženja je v letih in desetletjih po osamosvojitvi pripeljala do socialnih stisk in splošnega poslabšanja življenja mnogih," je prepričana Sukičeva. Tako meni, da bi se morala država enako neumorno kot popoplavne sanacije lotiti krepitve sistemov socialne države.

Podpredsednica DZ se je ob tem v govoru dotaknila tudi dogajanja v mednarodni skupnosti. "Živimo v svetu, ki je močno padel s tečajev," je ocenila in poudarila odgovornost Slovenije tudi kot članice Varnostnega sveta ZN, da v času skrhanih odnosov v mednarodnem okolju dela in naredi, kar je prav.

V luči tega je dogajanje v Gazi označila za nesprejemljivo in krizo človečnosti. "Ravno iz naše osebne izkušnje osamosvajanja bi kot država morali še bolj razumeti, imeti posebno senzibilnost, posebej občutljiv odnos do prizadevanj palestinskega ljudstva. Pravica Palestincev do samostojnosti in enotnosti je legitimna in konstitutivna, kot je bila za nas pred 33 leti," je poudarila.

Hkrati je še izpostavila, da je družba pluralistična in kdaj v tem tudi neizprosna. Delitve sicer po besedah Sukičeve niso nič nenavadnega, vprašanje pa je, "ali smo jih sposobni razumeti in presegati brez razdiralnega očitanja in omalovaževanja drugih, ki jih smatramo za politične nasprotnike". "Samo demokracija, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in strpnem dialogu, je tisti družbeni in duhovni kapital, tista sila, tista vrednota, ki bo zagotovila družbeni napredek, razvoj in skupno dobro," je sklenila in vsem Slovencem čestitala ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter zaželela lepe božične in novoletne praznike.

Na slavnostni seji prisoten politični vrh

Zbrane je ob začetku seje nagovorila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki se je zahvalila vsem, ki so pred 33 leti z izjemno predanostjo ideji o samostojni Sloveniji gradili njeno suvereno pot. "Verjamem, da kot raznolika družba gradimo prihodnost na temeljih preteklosti. Ohranimo spoštovanje do naše dediščine in hkrati zrimo v prihodnost z odločnostjo, da zgradimo trajnostno družbo, ki bo nudila blaginjo vsem državljanom in državljankam," je zaželela ob prihajajočem prazniku.

Slavnostne seje so se ob poslancih udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik DS Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade, ni pa bilo premierja Roberta Goloba. Seje sta se udeležila tudi dva bivša predsednika republike, Danilo Türk in Borut Pahor, več nekdanjih predsednikov DZ, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

Z državnim praznikom samostojnosti in enotnosti se bomo v torek spomnili razglasitve rezultatov plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev pred 33 leti odločilo za samostojno državo Slovenijo. Plebiscit je bil sicer izveden 23. decembra.