"Pri nakupu medicinske opreme se vedno izpogajamo za popust," nam pripoveduje dr. Ana Medved, kirurginja in direktorica zasebnega sanatorija MD Medicina. Ker za zasebnike v zdravstvu ne veljajo pravila javnega naročanja, kot veljajo na primer za vse javne zdravstvene zavode, imajo pri nakupu zdravil in medicinske opreme bolj proste roke.
Nabava je hitrejša, in ker med kupcem, torej zasebniki, ter prodajalcem, torej dobavitelji, dogovorjene nabavne cene niso nikjer javno objavljene, so te verjetno tudi nižje. Nocoj boste tako v posebni oddaji (Ne)javno zdravstvo ob 20. uri lahko videli, kakšne prihranke jim uspe doseči pri konkretnem nakupu medicinske opreme.
Trg je formalno odprt, neformalno pa ne
Kaj pa javni zdravstveni zavodi? Ker je Slovenija razmeroma majhen trg, ni tako privlačen za proizvajalce, ki imajo sedeže svojih podjetij v velikih evropskih državah ali na ameriškem trgu. To pa pomeni, da se večina opreme pri nas kupuje prek posrednikov. Takšen posrednik je, za ameriški konglomerat General Electric, tudi podjetje GH Holding.
Ljubljanski gradbinec se je, kot nam pripoveduje glavni direktor Blaž Miklavčič, v dobavo medicinske opreme preusmeril pred nekaj leti. "Mi smo šli na eno zelo ozko področje diagnostične opreme, se pravi magnetnih resonanc. Ta oprema je povezana z gradbeništvom, ker mora biti tudi primerno vgrajena v prostor." GH Holding prav zdaj prenavlja Univerzitetni klinični center Ljubljana. Investicija, polna zapletov in zamud, je vredna dobrih 100 milijonov evrov.
A če so v GH Holdingu uspešni pri pridobivanju gradbenih poslov, pa niso bili preveč uspešni pri prodoru na slovenski trg medicinske opreme. V nekaj zadnjih letih so namreč prodali zgolj eno magnetno resonanco. 90-odstotni tržni delež ima, nam pripoveduje Miklavčič, namreč njihov največji konkurent. "Na tej diagnostični opremi, če bi bil trg popolnoma odprt ... seveda trg je formalno odprt, neformalno je zaprt ... bi lahko imeli večmilijonske prihranke na letnem nivoju."
S preprostim manevrom privarčevali 13 milijonov evrov
Da se bodo v zdravstvu vsi v verigi morali začeti obnašati gospodarno, in to pri vsaki posamezni nabavi, je prepričan šef nabave naše največje bolnišnice. Drago Kreš je na tem položaju tretje leto, kar je precej dlje od njegovih predhodnikov, ki so nabavo v povprečju vodili osem mesecev. To pa je absolutno premalo, da bi sploh lahko spoznali najbolj kompleksen sistem v državi, kaj šele, da bi lahko uvedel spremembe, ki bi prinesle prihranke. V UKC Ljubljana sicer vsako leto samo za zdravila in medicinske pripomočke porabijo okoli 200 milijonov evrov oziroma še enkrat več kot v drugi največji bolnišnici UKC Maribor. Kreš je sicer ob prevzemu funkcije pomočnika generalnega direktorje ugotovil, da določene pogodbe iz preteklosti niso bile gospodarne.
"Kot veste, so bile v preteklosti izvedene številne revizije, velikokrat se je torej analiziral sam sistem nabave, sprejeta so bila tudi številna priporočila, ampak problem je, da se ta priporočila na koncu povečini niso realizirala v praksi," razlaga Kreš. Kot eno večjih pomanjkljivosti omenja informacijski sistem, ki ni omogočal ustreznega razknjiževanja porabljenega blaga. Po domače, nihče ni zares vedel, kakšne so dnevne zaloge v skladiščih. Nov informacijski sistem, starega so sicer pred kratkim nadgradili, bo tako v prihodnjih letih zagotovo ena od ključnih nakupov naše največje bolnišnice.
Druga težava, ki je šla izrazito na roko dobaviteljem, pa je informacija o tako imenovanih zagotovljenih sredstvih. "Kar pomeni, da je dobavitelj vnaprej vedel, da ima UKC za konkreten posel na voljo toliko in toliko denarja. In zdaj, če se vprašamo, čigav interes je, da pozna informacijo o zagotovljenih sredstvih ... verjetno največji interes je na strani dobavitelja." Danes jim te informacije niso več dostopne. Že pri prvem javnem naročilu, vrednem štiri milijone evrov, so posledično nabavno ceno znižali za deset odstotkov. V celotnem lanskem letu pa za okoli 13 milijonov evrov.
Zdravnikov je premalo, novih ne dobimo, tisti, ki jih imamo, pa bežijo v tujino. Tudi v sosednjo Avstrijo. Da bi dobili širšo sliko, vpogled v delo v Avstriji, njegove prednosti in slabosti, smo se odpeljali v bolnišnici v Celovec in Volšperk. Podobnosti v članku spodaj.
Neuradno: tik pred plačilom ustavili nakup okrvavljenih vzmetnic
Kako nujen je tudi nadzor zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, pa dokazuje naslednji primer. Zanj smo izvedeli neuradno, v ljubljanskem kliničnem centru nam informacij niso mogli uradno potrditi, dokler postopek morebitne notranje preiskave ne bo končan.
Pred dnevi so po naših informacijah pri nadzoru upravljanja samskega doma, ki je v lasti UKC Ljubljana in ki je od njega oddaljen zgolj nekaj sto metrov, v skladišču odkrili večjo količino rabljenih in umazanih vzmetnic. Kot je razvidno tudi iz spodnjih fotografij, gre za stare vzmetnice, na mestih prepojene z urinom in krvjo. Vzmetnice naj bi bile kupljene pred kratkim za skoraj deset tisoč evrov, nabavo pa naj bi nadzorniki še pravočasno, torej tik pred plačilom računa, ustavili.
V teoriji pa velja, da Služba za korporativno varnost, vodi jo nekdanji sindikalist, nekdanji predsednik Sindikata zdravstva Slovenije Andrej Dočinski, vsako prijavo preveri, in če je potrebno, izvede notranjsko preiskavo. Če ugotovi, da obstaja sum kaznivega dejanja, obvesti policijo in Komisijo za preprečevanje korupcije.
"Ko sem prevzel vodenje službe za korporativno varnost, je ta imela 12 zaposlenih. Danes nas je 36. Izvedli smo reorganizacijo, ustanovili smo šest enot, tudi enoto za integriteto, ki preiskuje nepravilnosti v hiši." V skoraj 50 letih, UKC bo namreč prihodnje leto praznoval abrahama, namreč največji in najbolj kompliciran sistem v državi ni imel službe ali enote, ki bi se ukvarjala s tem, ali zaposleni tam vse delajo prav. "Če pomislite, koliko denarja se vrti ... v takem sistemu zelo hitro lahko pride do zlorabe," dodaja Dočinski. "Dlje časa, ko sem v korporativni varnosti, več kot mi ljudje povedo, slabše mnenje imam o nekoruptivnosti ljudi. Absolutno je večina zaposlenih dobrih ljudi, tudi večina služb znotraj UKC dela dobro, pošteno. So pa določena tveganja, stvari, ki jih posamezniki kar izkoriščajo. In ni smisel v tem, da mi odkrivamo nepravilnosti naknadno, mi moramo začeti te nepravilnosti preprečevati."
Posebno oddajo 24UR Forum (NE)JAVNO ZDRAVSTVO si lahko ogledate nocoj ob 20.uri na POP TV, na naši spletni strani 24.ur.com in na Voyo.
KOMENTARJI (152)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.