Nakup hrvaških nepremičnin lažji

Vlada je namreč sprejela predlog zakona, s katerim želi slovenskim državljanom odpreti pot do nakupa nepremičnin v vseh kandidatkah za članstvo v Evropski uniji, torej tudi Hrvaški. Da bi se to čim prej uresničilo, vlada predlaga, naj Državni zbor zakon obravnava po nujnem postopku.

"Predvidevamo, da bo slovenskim državljanom v državah kandidatkah dostop na nepremičninski trg omogočen v naslednjih mesecih," je dejal državni sekretar na MZZ Božo Cerar. Največji interes slovenskih državljanov je za nakup nepremičnin na Hrvaškem, kar je, tako Cerar, razumljivo. Zato vlada ocenjuje, da ne bo treba čakati na na februar 2009, ko bo sosednja država na podlagi stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma zavezana k polni liberalizaciji svojega nepremičninskega trga.

Hrvaška bo do takrat dosledno upoštevala obstoječe postopke oziroma zakonodajo, ki določa nakup nepremičnin pod pogojem vzajemnosti, je pojasnil. Slovenski državljani od razpada Jugoslavije v sosednji državi niso mogli kupovati nepremičnin, ker ta pogoj ni bil vzpostavljen.

Vlada ne ve, kolikšen je interes Slovencev

Vlada je ocenila, da je interes velik in da zato "ne čakamo na leto 2009 ampak skušamo zadevo rešiti na način, kot so to rešile ostale države članice EU, to je z notranjo zakonodajo", je dejal, a poudaril, da konkretnih podatkov o tem, kolikšen je interes slovenskih državljanov za nakup nepremičnin na Hrvaška, nima.

Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v EU na nepremičninah slovenske državljane na nepremičninskih trgih "izenačuje z državljani ostalih držav članic EU", ki v v veliki večini bodisi nimajo nikakršnih omejitev za nakup nepremičnin na svojih trgih, ali pa je ta pogoj vzajemnost, je pojasnil.

Postopek po hrvaški zakonodaji

Zakon določa načine in pogoje, pod katerimi lahko fizične in pravne osebe iz držav kandidatk za članstvo v EU pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji. Predlog določa tri načine: pravni posel, dedovanje in odločbo državnega organa, pogoj pa je vzajemnost, ki se ugotavlja v skladu z obstoječim zakonom o ugotavljanju vzajemnosti, je pojasnil.

Slovenski državljan, ki bo kupoval nepremičnino na Hrvaškem, bo torej moral opraviti postopek, ki ga določa hrvaška zakonodaja. Pogoj vzajemnosti bo zagotovil predlagani zakon, zato bo morala Hrvaška enako postopati in slovenskemu državljanu omogočiti nakup, je dejal. Postopek za slovenske državljane bo povsem enak, kot za državljane Nemčije, Francije ali Velike Britanije, kako dolg bo, pa "bomo videli v praksi", saj, kot je dejal, tega podatka nima.

Vprašanje nakupa nepremičnin na Hrvaškem je postalo aktualno v zadnjem času, ko je EU začela podrobneje spremljati, kako Hrvaška izvaja določbe stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma v tem delu. Sosednja Italija je namreč Hrvaški očitala, da njenim državljanom zavira nakup nepremičnin, kar je Zagreb zavrnil, vendar se je zadeva kljub temu prenesla na najvišjo raven. EU je tako Hrvaško v začetku aprila pozvala, naj zagotovi nediskriminatorno ravnanje v odnosu do povezave pri nakupovanju nepremičnin na svojem ozemlju.

Zagreb je določene pomanjkljivosti priznal in zagotovil, da jih bo odpravil. Zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarovič je na zasedanju pridružitvenega sveta EU-Hrvaška 10. aprila zagotovila, da Hrvaška strogo izpolnjuje vsa določila sporazuma glede neskriminatorne obravnave državljanov EU pri nakupu nepremičnin, "priznamo pa, da naše administrativne kapacitete še niso tako učinkovite, kot želimo, zato bomo krepili prizadevanja za odpravo zaostankov in drugih pomanjkljivosti".