Najvrednejši les še vedno gorski javor. Iglastim gozdovom tudi letos grozijo podlubniki

Tudi letos je na 11. licitaciji vrednejšega lesa Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) najvišjo ceno za kubični meter dosegel gorski javor, in sicer 9.375 evrov. Lani je bil kubični meter vreden 7.555 evrov. Tako je tudi prvo mesto najvišje cene za hlod odnesel gorski javor, in sicer je bil vreden 9.906 evrov, in tudi drugo mesto - hlod je bil vreden 8.328 evrov.

Dobro ceno so dosegali tudi hlodi hrasta (976 evrov na kubični meter), oreha (3.333 evrov - lani 1.352 evrov za kubični meter) in macesna (1.050 evrov). Tretje mesto na lestvici cen posameznega hloda je letos dosegel hlod oreha, ki je stal 6.870 evrov. Na licitaciji je les prodajalo 308 lastnikov, ki so pripeljali 1.700 hlodov v skupni izmeri 1.885 kubičnih metrov. Ponudbe je oddalo 32 kupcev, od tega 12 Slovencev, 12 Avstrijcev, pet Nemcev, dva Italijana in en kupec s Hrvaške.

''Licitacija vrednejšega lesa, ki je potekala v januarju in februarju 2017 v Slovenj Gradcu, je namenjena prodaji najbolj kakovostnega lesa po bistveno višjih cenah, kot veljajo pri rednem odkupu lesa. Z organizacijo licitacije želijo partnerji pri organizaciji, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, prispevati k promociji visoko kakovostnega lesa, njegove ustrezne rabe in k dvigu zavesti o pomenu lesa in slovenskih gozdov.''

Več kot polovica letnega poseka predstavljal sanitarni posek 

Les, prodan na licitaciji, predstavlja le najbolj kakovosten del celotnega poseka lesa v Sloveniji v letu 2016, ki je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije znašal skupno 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, od tega dve tretjine iglavcev in ena tretjina listavcev. Letni posek lesa v slovenskih gozdovih je tako bil v letu 2016 na ravni leta 2015 (6,03 milijona m3) in le nekoliko manjši kot v letu žledoloma 2014 (6,36 milijona m3), so sporočili iz Zavoda za gozdove.

Pojasnili so, da je več kot 60 odstotkov lanske količine poseka lesa predstavljal sanitarni posek zaradi nadaljevanja sanacije posledic žledoloma v letu 2014 in izredno močnega napada podlubnikov v letih 2015 in 2016. ''Zaradi napadenosti s podlubniki so posekali 2,32 milijona m3 dreves, skoraj izključno smreke. Odkrita količina s podlubniki na novo napadenih dreves je bila v letu 2016 le za tri odstotke višja kot v letu 2015, njihov posek pa je bil v letu 2016 za skoraj 30 odstotkov višji v primerjavi z letom 2015.'' Poškodbe zaradi namnožitve podlubnikov so se lani najbolj povečale na blejskem in tolminskem gozdnogospodarskem območju, zmanjšale pa na postojnskem, kočevskem, novomeškem, brežiškem in celjskem gozdnogospodarskem območju. V drugih gozdnogospodarskih območjih so poškodbe zaradi podlubnikov približno enake kot v letu 2015.

Podlubniki bodo težavni tudi letos

Analiza dinamike napada podlubnikov v letnem obdobju aktivnosti tega škodljivca kaže na trend umirjanja napada. Najverjetneje je bil vrh namnožitve podlubnikov že dosežen, a kljub temu lahko pričakujemo obsežne poškodbe iglastih gozdov tudi v letu 2017. Za preprečitev povečevanja škode v gozdovih morajo lastniki gozdov nadaljevati z intenzivno sanacijo odkritih žarišč napada podlubnikov in čim hitreje posekati ter spraviti iz gozda vsa s podlubniki napadena drevesa, so opozorili na Zavodu za gozdove.