Najvplivnejši pravniki leta

Ob zaključku izbora najvplivnejših pravnikov v letošnjem letu, ki ga organizira družba Ius Software, so danes v Ljubljani podelili priznanja in pripravili okroglo mizo z naslovom 15 let razvoja pravne države. Najvplivnejši pravniki leta so Miro Cerar ml., Mojca Drčar Murko, Šime Ivanjko, Drago Kos, Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Nataša Pirc Musar, Miro Senica, Lovro Šturm in Gregor Virant.

Namen izbora desetih najvplivnejših pravnikov je opozoriti na pomen in vlogo pravne stroke, še posebej pa posameznih pravnih strokovnjakov, ki s svojim delom, stališči in izjavami najbolj vidno vplivajo in sooblikujejo gospodarski, politični in družbeni prostor v Sloveniji. Izbor je potekal prek spletnega portala www.ius.info ali obrazcev, največ glasov pa je prejel podpredsednik državnega zbora in poslanec LDS Marko Pavliha. Sicer pa se je današnje okrogle mize poleg Pavlihe udeležilo še šest nagrajencev.

Kritično o pravni državi

V razpravi o 15 letih razvoja pravne države so se med gosti kresala mnenja, kako se je Slovenija izkazala. Miro Cerar je menil, da je pravna država v veliki meri odpovedala prav letos, in sicer v segmentu urejanja aktualne situacije romske problematike in preselitve družine Strojan. "Država se ni pravilno odzvala, zato bo sedaj treba pravno državo znova vzpostaviti," je menil Cerar ter dodal, da je bila preselitev Strojanovih diskriminatorna. Ob tem je poudaril, da bi se morala država oz. oblast v takih in podobnih primerih posvetovati tudi s pravniki. Sicer pa je še dejal, da sega problem ureditve ustrezne zakonodaje na področju romskih skupnosti že leta nazaj. "Če bi bila zakonodaja prej urejena, bi bilo sedaj lažje reševati njihovo integracijo v družbo," je še povedal Cerar.

Da je na segmentu reševanja te problematike država odpovedala, je menil tudi minister za javno upravo Gregor Virant. Kot je ocenil, je bila država pri tem pasivna. Dodal je, da je na Dolenjskem kar nekaj črnih gradenj, vendar je pri tem "potrebno gledati tudi korak naprej, saj bomo, če sedaj podremo te črne gradnje, dobili brezdomce". Odvetnik Miro Senica je pri tem dodal, da vsaka nestrpnost škoduje in da za postavitev vaških straž ter pregledovanje avtomobilov ni nobenega opravičila.

Najpomembnejši dogodek leta

Vsi udeleženci današnje okrogle mize so bili izzvani, da povedo, kaj je bil zanje letos najpomembnejši dogodek. Tako je minister za pravosodje Lovro Šturm dejal, da je to zagotovo pridobitev zemljišča za izgradnjo nove sodne palače, obenem pa je poudaril pomen nekaterih sprejetih zakonov ter zmanjšanje čakalnih dob. Kot je dodal, bodo z zastavljenimi projekti nadaljevali tudi prihodnje leto, delajo pa tudi na informatizaciji pravosodja.

Minister Virant je kot najpomembnejši dogodek v tem letu označil 11. julij (po njegovem mnenju najpomembnejši dogodek za Slovenijo), ko so evropski finančni ministri sklenili, da bo Slovenija s 1. januarjem 2007 stopila v evroobmočje. Kot je menil, je prevzem evra pomemben tudi zato, ker je to projekt najširše narave in pozitivno vpliva na slovensko samozavest. Tudi sam je izpostavil nekatere novosti svojega ministrstva, pri čemer je posebej poudaril spremembe v javni upravi, katerih so se po njegovem mnenju lotili "na menedžerski način".

Vlasta Nussdorfer, generalna sekretarka društva Beli obroč, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj s pravnim svetovanjem in skupnim iskanjem možnosti v kazenskem postopku, z osebnimi pogovori in svetovanji, pa tudi s finančno podporo, je opozorila, da je med ljubeznijo in sovraštvom tanka črta, zato "moramo izjemno paziti, kako hodimo, da ne pademo. Letos smo že prevečkrat padli," je zaključila svojo misel.
Podpredsednik DZ Pavliha pa je kot najpomembnejše v tem letu med drugim označil sprejem zakona o Slovencih zunaj meja Slovenije ter dejstvo, da je vlada prisluhnila njegovi pobudi za sedež sredozemske univerze.

Za odvetnika Miro Senico je bil najpomembnejši dogodek za Slovenijo v tem letu postavitev vaških straž v državi. "To kaže, kako krhka je pravna država," je med drugim menil. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa je glede dela "svojega" urada poudarila, kako dobra je slovenska zakonodaja na področju informacij javnega značaja: "Zakonodaja je dobra in ustreza evropskim smernicam."