Bodo ustavili ekološke kriminalce?

V času pred in med akcijo Očistimo Slovenijo 2012 se bo več državnih institucij posvetilo problematiki nedovoljenega odlaganja odpadkov in poostrilo nadzor pri problematiki. In že poostren nadzor samo v prvih dveh mesecih letos je pokazal na večje število kršitev prepovedi odlaganja odpadkov v naravno okolje.

Generalna direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan je poudarila, da je za zbrane odpadke predvsem pomembno, da jih recikliramo. Ne želi, da bi kupi nesortiranih odpadkov obležali na plečih občin ali davkoplačevalcev. Pozvali bodo zbiralce z ustreznimi dovoljenji, naj v času akcije Očistimo Slovenijo brezplačno prevzamejo gradbene, azbestne odpadke.

Od 10. do 23. marca inšpekcija za okolje in naravo skupaj s policijo prednostno izvaja tudi nadzor nelegalnih odlagališč odpadkov. Inšpektorji bodo v tem času na terenu tudi v popoldanskih urah ter ob sobotah in nedeljah. Tudi prijave nezakonitega odlaganja odpadkov bodo obravnavali prednostno, je zatrdila inšpektorica za okolje in naravno Jana Miklavčič. Pojasnila je, da bodo prednostno obravnavali tudi predloge policije za prekrške nezakonitega odlaganja odpadkov. Z divjimi odlagališči odpadkov se skozi celo leto srečujejo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije. Pristojne službe za sanacijo teh odlagališč obveščajo vsakodnevno, je pojasnil v. d. direktorja zavoda Jošt Jakša.

Direkcija za ceste bo organizatorjem akcije predlagala več kot 200 zbirnih mest, ki so z vidika prometne varnosti primerna za začasna zbirna mesta, na katera bodo iz divjih odlagališč dovažali zbrane odpadke, kjer jih bodo dokončno pripravili za nadaljnji odvoz v zbirne centre za ravnanje z odpadki. V času pred akcijo bodo cariniki na mejnih prehodih in mobilni oddelki poostrili nadzor nad pošiljkami čezmejnega prevoza odpadkov. V akciji bo sodelovalo tudi okrog 1000 pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo z več kot 80 vojaškimi tovornimi vozili sodelovali pri čiščenju na 63 lokacijah po Sloveniji.

Storilce težko izsledijo

Okoljski inšpektorji so sicer lani izrekli za 468.000 evrov glob zaradi nezakonitega ravnanja z odpadki, pri tem pa ne gre le za nezakonito odlaganje odpadkov. Inšpektorji so na podlagi prijav in pregleda lokacij divjih odlagališč uvedli 217 prekrškovnih postopkov. Kot pravijo, je velik problem neodkritost storilcev, ki nezakonito odlagajo odpadke v naravi, saj so skoraj v vseh primerih obravnavali odlagališča, kjer povzročitelji odpadkov niso bili znani, zato tudi ni bila izrečena kazen.

Kadar so onesnaževalci neznani, lahko inšpektorji le odredijo lastnikom zemljišča odstranitev odpadkov, saj zakon o varstvu okolja sankcionira povzročitelja nezakonitega odlaganja, ne pa lastnika zemljišča. Slednjemu zakon le nalaga, da mora odpadke odstraniti, če ni znan povzročitelj.

Od prijave do obravnave v nekaj tednih

Prijav s strani občanov je vedno več, po prejemu takšne prijave pa inšpektorat preveri, ali navedbe domnevnih kršitev spadajo v njihovo pristojnost. Če spadajo, prijavo obravnavajo po uradni dolžnosti v inšpekcijskem postopku, ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih odredijo ukrepe za odpravo nepravilnosti, v primeru kršitve predpisov uvedejo prekrškovni postopek.

Zaradi veliko prejetih prijav so za obravnavo prejetih prijav v razumnem času izoblikovali kriterije za obravnavo prijav. Inšpektorji ponavadi prijave divjih odlagališč obravnavajo prioritetno v nekaj tednih od prejetja prijave.

Inšpekcija za okolje in naravo trenutno zaposluje 53 inšpektorjev. Delovno področje inšpektorjev je zelo obsežno, saj nadzirajo čez 400 predpisov na področju kakovosti zraka, ravnanja z odpadki, vod, narave, industrijskega onesnaževanja itd. Segment divjih odlagališč je le majhen del na področju ravnanja z odpadki, pa pojasnjujejo v zadnjem času velikokrat očitano neodzivnost inšpektorata.

Inšpektorat: Problem gradbenih odpadkov bi morali rešiti sistemsko

So pa lani in letos v program dela vključili tudi lokacije divjih odlagališč iz registra divjih odlagališč. Tako vsak inšpektor letno obravnava pet lokacij divjih odlagališč, predvsem odlagališč gradbenih odpadkov. Lokacije so določene glede na vrsto, količino in površino odloženih odpadkov, še pojasnjujejo na inšpektoratu.

Vedno večji delež odpadkov na odlagališčih predstavljajo gradbeni odpadki. Na inšpektoratu pojasnjujejo, da je kar nekaj divjih odlagališč gradbenih odpadkov takih, kjer je iz količine odpadkov razvidno, da so nastali pri obnovitvenih delih v gospodinjstvih.

Ob tem poudarjajo, da bi bila v primeru gradbenih odpadkov potrebna sistemska rešitev. V Sloveniji namreč nimamo urejenih odlagališč za inertne odpadke in tudi ne centrov za zbiranje gradbenih odpadkov. Glavni problem pa je, da je potrebno za odlaganje gradbenih odpadkov na deponije plačati razmeroma visoke zneske.