'Največji laži: uničevanje sosedske pomoči in podeželja'

Nasprotniki novele zakona o zaposlovanju in delu na črno so v kampanji pred referendumom navedli več laži, največje pa so, da z njim uničujemo sosedsko pomoč, podeželje, da ljudem odvzemamo možnost preživetja in da bi prostovoljni nadzorniki lahko vpogledovali v osebne podatke državljanov, je dejala državna sekretarka Anja Kopač Mrak.

Kopač Mrakova je na novinarski konferenci ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v Ljubljani danes znova ponovila, da sosedska pomoč tudi po novem zakonu ostaja izjema in da se glede na sedaj veljavni zakon iz leta 2000 praktično ne spreminja.

Spomnila je, da brezplačne sosedske pomoči obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu, ne morejo nuditi še po sedaj veljavnih pravilih in da se v tej luči, če bo novela na referendumu v nedeljo padla, ne bo nič spremenilo. Novela v zvezi s sosedsko pomočjo po njenih besedah na novo uvaja le določilo, po katerem nekdo ne bo mogel brezplačno pomagati sosedu, ki ima registrirano dejavnost – sosed denimo ne bo mogel brezplačno pomagati v sosedovi gostilni.

V zvezi z očitkom nasprotnikov, da novela uničuje podeželje, je državna sekretarka poudarila, da je v resnici ravno nasprotno, da torej spremembe predvidevajo širitev legalne brezplačne možne pomoči v sezonskih konicah. Pri tem je izpostavila trgatev, pri kateri bi lahko skladno z novelo pomagali ne le sosedje, kot to velja sedaj, temveč tudi prijatelji, sorodniki.

Po besedah Kopač Mrakove je nesprejemljivo tudi zavajanje, da novela ljudem odvzema možnost preživetja ljudi. Predstavnica ministrstva za delo je bila zelo kritična, ker da nasprotniki novele zaposlovanje in delo na črno postavljajo kot alternativo socialni državi.

Pri zaposlovanju in delu na črno gre za kaznivo dejanje, za goljufanje državljanov, saj tisti, ki zaposlujejo in delajo na črno, ne prispevajo v skupne blagajne in tako slabijo socialno državo in pravice, ki iz nje izhajajo. To so porodniški dopust, otroški dodatki, štipendije ter javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo, vrtci, je naštela.

"Edino sporočilo nasprotnikov je, da so te oblike sprejemljive, dovoljene, ne pa nekaj, kar bi morali preganjati," je dodala.

Glede nadzornikov pa je Kopač Mrakova povedala, da so določbo o prostovoljnih nadzornikih vključili na pobudo poslancev. Zatrdila je, da ti ne bodo pooblaščeni za vodenje postopka in ne bodo imeli vpogleda v posameznikove osebne podatke.

Ker je glavni očitek nasprotnikov pokojninske reforme vezan na dejstvo, da ni bila usklajena s socialnimi partnerji, je državna sekretarka izpostavila še, da je bila novela o delu na črno v nasprotju s tem usklajena z vsemi socialnimi partnerji, pa tudi s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.

Glas za novelo je po njenih besedah glas za zaposlitev delavcev, ki delajo na črno, za nedoločen čas, za višje kazni za tiste, ki zaposlujejo na črno, za oprostitev kazni tistih, ki prijavijo delodajalce, ki zaposlujejo na ta način, za učinkovitejši nadzor, za sosedsko pomoč, za humanitarna, prostovoljska in solidarna dela po naravnih nesrečah ter za širitev dela na kmetijah, ne da bi bilo to delo na črno.