'Največ umorov, ki so posledica nasilja v družini, se zgodi, ko žrtev pove, da odhaja'

Slovenija je šele v začetku letošnjega leta, čeprav bi to morala storiti vsaj do novembra 2015, v svojo zakonodajo implementirala evropsko direktivo o pravicah žrtev iz leta 2012. Novela Zakona o kazenskem postopku je bila v DZ sprejeta konec marca in čeprav se je podaljšani rok za implementacijo direktive iztekel 9. aprila, se bo novela v praksi začela uporabljati šele septembra.

Kdaj torej žrtve 'ne bodo več le kolateralna škoda'?

Ministrica za pravosodje Alenka Katič je ob predstavitvi vladnega predloga poudarjala, da žrtve ne bodo več le kolateralna škoda.

"Novela celovito ureja položaj žrtev kaznivih dejanj, s poudarkom na njihovi dobrobiti in procesnih pravicah," je zatrjevala. In še, da bodo žrtvi zagotavljali informacije o njenih pravicah že ob prvem stiku, da bo imela pravico do obveščenosti o stanju postopka, da bo imela možnost zaupnika v vseh fazah postopka in da bodo stiki z osumljencem minimalizirani.

Čeprav se torej te novosti še ne uporabljajo, pa je nad odločitvami pravosodnih organov v primeru mariborske sodnice presenečena tudi strokovna javnost. Porajajo se tudi dvomi, ali je slovenski sistem kljub spremembam sposoben žrtvam zagotoviti obravnavo, kot si jo zaslužijo.

Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z žrtvami družinskega nasilja opozarjajo, da v kolikor institucije žrtev ne bodo obravnavale z vso resnostjo, jim te ne bodo več zaupale in se posledično ne bodo več obračale nanje. To pa lahko pomeni, da bo nasilja in težkih kaznivih dejanj še več.

Veseličeva: Žrtve razvijejo različne strategije preživetja, poskusijo vse 'samo, da bo mir'

Špela Veselič iz društva SOS telefon trdi, da se sodišče v mnogih primerih še vedno preveč osredotoči samo na izjave žrtve, ki so pogosto pod vplivom strahu pred nasilnežem, ob tem pa sodišče zanemari druga dejstva in dokaze, na podlagi katerih bi lahko storilcu lahko preprečili stik z žrtvijo.

Prav strah tudi pojasnjuje, zakaj so žrtve nasilja v svojih izjavah pogosto naklonjene nasilnežu: "Dejstvo je, da je žrtve pogosto strah. Nasilje, ki se dogaja v intimnopartnerskih odnosih, ni enkraten dogodek. Pogosto je proces in žrtve natančno vedo, česa je povzročitelj nasilja sposoben, zato jih je strah. Ne vedo, kaj se bo zgodilo, če bodo prijavile nasilno dejanje policiji, lahko imajo tudi slabe izkušnje z institucijami iz preteklosti, lahko jih je tudi sram, počutijo se ogrožene. In ko vse te dejavnike zberemo, lahko razumemo žrtve, zakaj se ne odločijo za prijavo ali pa svoje izjave omejijo oziroma se odločijo, da ne pričajo."

Storilec svoje vedenje redko in zelo težko spremeni, pravi Veseličeva: "Za povzročitelje nasilja je značilno, da dokler ne sprejmejo dejstva, da so oni tisti, ki so odgovorni za svoje vedenje in svoja dejanja, do takrat nimamo možnosti, da jih spremenimo. Žrtve nasilja namreč ne morejo vplivati na to vedenje. Pogosto razvijejo različne strategije preživetja, poskusijo narediti vse 'samo, da bo mir', ampak jim pogosto ne uspe, ker, kot rečeno, nasilje ni odvisno od njih, ampak od povzročitelja."

'Ko se žrtev odloči, da bo odšla, nasilnež nima več česa izgubiti'

"Iz izkušenj vemo, da je pri družinskem nasilju izjemno pomembno posredovanje. Če se na nas obrnejo žrtve, institucije ne smemo odreagirati na način, da če ni prišlo do fizičnega nasilja, ne moremo nič narediti. To je zelo narobe, ker se žrtev nasilja na nas najverjetneje ne bo več obrnila, ker nam ne bo zaupala," pravi Špela Veselič in dodaja, da prav take napačne informacije žrtve v zadnjem obdobju dobivajo od institucij, ki bi jih morale zaščititi.

"Delati moramo na tem, da posredujemo takoj, ko dobimo kakršnekoli informacije o nasilju, da grožnje jemljemo resno in jih tudi procesiramo, sicer ne moremo pričakovati od žrtev nasilja ,da bodo nase sprejemale odgovornost, sploh če se počutijo ogrožene."

Za nasilje v partnerskem odnosu je tudi značilno, da se stopnjuje, postaja pogostejše in vedno huje. "Dokazano najbolj rizični dejavnik pri družinskem nasilju je to, da se žrtev odloči, da bo odšla. Takrat povzročitelj nasilja dobi sporočilo, da nima več kaj izgubiti in največ umorov žensk, ki so posledica nasilja v družini, se zgodi prav takrat, ko žrtev nasilja da povzročitelju jasno informacijo, da odhaja in da ima dovolj," še pravi Veseličeva.