"Osredotočimo se na varno vožnjo in varno udeležbo v prometu, spoštujmo pravila in predpise, pazimo nase in drug na drugega," poziva Agencija za varnost prometa. Stanje med vozniki osebnih avtomobilov se je sicer po njenih podatkih do konca avgusta nekoliko izboljšalo, ko je primerjala s statistiko v enakem obdobju lani. Letos jih je umrlo 22, lani 26. "Vozniki motornih vozil naj poskrbijo za ustrezno delovanje vozila, za pripetost vseh potnikov v vozilu, dosledno naj spoštujejo cestnoprometne predpise in razmere na cesti, vzdržujejo naj ustrezno varnostno razdaljo in prilagodijo hitrost. Odpovejo naj se uporabi mobilnega telefona med vožnjo, za volan naj sedejo le trezni. Upoštevajo naj, da je ob sončnih vikendih na cestah veliko najbolj ranljivih udeležencev v prometu," so svetovali predstavniki agencije.

Uporaba telefona med vožnjo pomeni do 23-krat večje tveganje za nastanek prometne nesreče
"Tuje raziskave kažejo, da je med pisanjem SMS-sporočila ali pregledovanjem družbenih omrežij voznik povprečno 5 sekund osredotočen na telefon in ne na vožnjo. Pri hitrosti 60 kilometrov na uro prevozi razdaljo več kot 83 metrov. V naselju, pri vožnji 50 kilometrov na uro, prevozi skoraj 70 metrov. Še večje tveganje je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 kilometrov na uro v petih sekundah prevozi več kot 180 metrov, na hitri cesti pri vožnji 100 kilometrov na uro pa 139 metrov. Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi," so že pred časom opozorili na agenciji, o čemer smo prav tako pisali.
Voznik je takrat bistveno manj zbran in pozoren na dogajanje na cesti, s tem pa ogroža tako sebe kot druge udeležence v prometu. Reakcijski čas je namreč tudi do 50 odstotkov slabši. "Voznik lahko spregleda ključne informacije iz okolja. Spregleda lahko drugega udeleženca (pešce, kolesarje, drugo vozilo) ali pomembno prometno signalizacijo, zaradi česar se ni sposoben pravočasno in pravilno odzvati na nastalo situacijo, kar lahko privede do prometne nesreče. Prav tako vozniki s takšnim ravnanjem pogosto sami povzročajo zastoje v prometu," opozarjajo na agenciji.

Od 1. junija do 15. septembra 2021 je sicer po podatkih agencije na slovenskih cestah umrlo 51 udeležencev prometa (v enakem obdobju lani 37). Od teh jih je več kot polovica, oziroma 29 oseb, umrlo v prometnih nesrečah ob koncu tedna, med petkom in nedeljo.
Več kot 70 odstotkov motoristov povzročilo nesrečo
Letos je do konca avgusta umrlo že 28 voznikov enoslednih motornih vozil: 22 voznikov motornih koles, pet voznikov mopeda in voznik trikolesa, navaja agencija.
Po trenutnih podatkih Policije je bilo do vključno 12. septembra v prometnih nesrečah 428 udeleženih motoristov, 304 so prometno nesrečo povzročili sami, kar je 71 odstotkov. Kot posledice teh prometnih nesreč navajajo 97 hudih telesnih poškodb, 224 lažjih in 25 smrtnih primerov, od katerih je kar 20 motoristov umrlo med petkom in nedeljo. "Motoristi naj vselej poskrbijo za dobro zaščitno opremo živahnih barv in za stalno osredotočenost na varno vožnjo. Zaščitna oprema za motoriste naj vedno vključuje čelado, odsevna oblačila, ščitnik hrbtenice, škornje, rokavice, za boljšo vidljivost naj imajo vedno prižgane luči. Na daljših poteh naj načrtujejo ustrezne počitke, skrbijo naj za hidracijo," so svetovali na agenciji.

Pešci in kolesarji
Pešci so najpogostejši, pa tudi najbolj ranljivi izmed vseh udeležencev v prometu. Letos je do konca avgusta umrlo 11 pešcev. "Dnevi se krajšajo, zato je dobra vidnost pešcev v prometu ključna," so opozorili na agenciji.
Agencija letos do konca avgusta opaža boljše stanje pri kolesarjih glede na preteklo leto. Kljub temu je umrlo pet kolesarjev (lani v enakem obdobju sedem), od katerih je le eden nosil zaščitno kolesarsko čelado.
Pri varni udeležbi kolesarjev v prometu je treba poskrbeti za tehnično brezhibno opremljeno kolo. Pomembna je zaščitna čelada, ki je predpisana do dopolnjenega 18. leta, priporočljiva pa v vseh starostih, saj so lahko poškodbe glave usodne oziroma imajo težke in dolgotrajne posledice že pri manjših trkih. "Voznike motornih vozil želimo spomniti, da je bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, po novem najmanj 1,5 metra. Gre za izjemno pomemben element za povečanje prometne varnosti za skupine ranljivih udeležencev v prometu, ki bo pripomogel k bolj varnemu poteku prehitevanja. To je še toliko bolj pomembno, kadar kolesarje, voznike lahkih motornih vozil ali mopede prehitevajo večja vozila, kot so avtobusi ali tovorna vozila," so izpostavili na agenciji.

Na cestah vse več e-skirojev
Statistika od 1. junija do 31. avgusta letos je 47 prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev. Kar 30 so jih povzročili vozniki e-skirojev sami.
Vozniki e-skirojev morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, lahko vozijo ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. Obvezna je tudi zaščitna čelada do 18. leta. "Priporočamo uporabo zaščitne čelade tudi po 18. letu, enako kot za kolesarje in druge uporabnike lahkih motornih vozil. Z vidika varnosti vseh udeležencev je pomembno, da mora imeti voznik lahkega motornega vozila ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani lahkega motornega vozila mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike," so povzeli predpise predstavniki agencije.
Agencija za varnost prometa je priporočila strnila z mislijo, naj se vsi udeleženci v prometu "na ceste podajo z največjo možno mero odgovornosti, do sebe, družine, prijateljev, znancev, do vseh udeležencev v prometu".
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.