Največ obolelih zaradi azbesta 2020?

Slovenija je največ azbesta porabila v letih od 1985 do 1990. "Največjo obolevnost zato pričakujemo okoli leta 2020, saj je latentna doba pri teh boleznih med 30 in 40 leti," je na posvetu o varstvu in zdravju pri delu v Novi Gorici dejal predsednik Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) Bojan Goljevšček.

SABS je ob današnjem svetovnem dnevu žrtev azbesta v Novi Gorici pripravil posvet o varstvu in zdravju pri delu. Ob tem so še posebej izpostavili boj za priznanje in zakonsko ureditev pravic obolelih zaradi azbesta v Sloveniji in Italiji.

Po besedah Goljevščka kljub dobri zakonodajni osnovi tudi v Sloveniji oboleli zaradi azbesta nimajo vseh pravic. "Pravzaprav jim je kršena osnovna človekova pravica, pravica do sodnega varstva," je poudaril Goljevšček. "Tudi zaradi tega in morda s tem povezanega dela nekaterih zdravnikov v izvedenskih organih, pa so še dodatno ogrožena številna življenja azbestnih bolnikov v Sloveniji."

Ob tem je izpostavil, da pri odprtih temah na prvo mesto postavljajo odgovornost izvršnega dela oblasti in z njo povezanega delovanja stroke v Sloveniji. "Prav izvršna veja oblasti za razliko od zakonodajne v tem mandatu do nas še vedno goji mačehovski odnos. Pri tem se opiramo predvsem na dejstvo, da ne s prejšnjim predsednikom vlade Janezom Janšo kot tudi ne aktualnim Borutom Pahorjem ne uspemo vzpostaviti neposrednega dialoga," je še dejal.

Goljevšček je pojasnil, da je v letih od 1946 do 1990 Slovenija uvozila preko 670.000 ton azbesta. V Sloveniji letno zboli za najhujšo obliko bolezni zaradi azbesta, za mezoteliom, okrog 365 do 400 bolnikov. Pojavnost bolezni zaradi azbesta ni vezana le na določeno pokrajino, del države, še trdi Goljevšček, pač pa je enakomerno porazdeljena po celotni državi. V Sloveniji je veliko število podjetij uporabljalo azbest, letno pa je bilo azbestu izpostavljenih preko 23.000 delavcev.
Obolevnost pa je zaradi izpostavljenosti azbestu velika tudi drugje, ne le v Sloveniji. V Italiji potekajo številne tožbe pred pristojnimi sodišči, na katerih delavci tožijo svoje delodajalce in nekaj jih je že bilo rešenih v korist obolelih, je pojasnil Goljevšček.

Ker ta problematika ne pozna meja, se je združenje EARA (European Asbestos Risk Association), v katero se združuje tudi SABS, odločilo, da bo o problemih zaradi azbesta in problemih obolelih začelo širšo javnost opozarjati s svojim časopisom. Nedavno je izšla prva številka, v kateri so prispevki v slovenskem, italijanskem, nemškem, angleškem in hrvaškem jeziku.