Najstniki: 'Razočarani smo, če ne pridete za nami in hkrati jezni, če pridete'

Pogovor z osnovnošolko in dvema dijakoma je vodila vodja programov s področja duševnega zdravja Monika Erjavec Bizjak, ki je izpostavila predvsem pomen preventive. V preventivni program Dobro sem so namreč zdaj dodali še delavnice za mladostnike (pred tem so nudili delavnice za odrasle in otroke). Več o programu Dobro sem si lahko preberete na tej povezavi. 

Kaj za mlade sploh pomeni duševno zdravje? Zakaj običajno, ko jih vprašamo kako so, odgovorijo z: 'Okej'?

Srednješolka Maja Rihtaršič je odgovorila, da duševno zdravje razumejo kot splošno počutje. "Kako se mi počutimo, vse, kar ni fizično zdravje, obravnavamo kot duševno zdravje – vse naše občutke, tudi težave. Veliko mladih se o tem še vedno noče pogovarjati. Še vedno mislijo, da jo to tabu tema in da se jim bodo vsi smejali, če bodo začeli pogovor o duševnem zdravju. Veliko jih misli, da so šibki, ker se želijo o tem pogovarjati," razkriva Maja in dodaja, da to ni res in da je pogovor o duševnem zdravju še kako potreben. 

"Če torej rečete, da ste "okej", to ne pomeni nujno, da ste okej?" je zanimalo moderatorko. "Po navadi to rečemo, ker se sploh ne želimo pogovarjati. Mamo občutek, da bodo ljudje mislili manj o nas, če bomo rekli, da nismo okej. Od nas je pričakovano, da bomo okej," je povedala. 

Kaj pa mladostnik potem sploh želi sporočiti s tem, ko zavije z očmi in reče, pusti me pri miru, nehaj mi težiti? "Meni se zdi, da nočemo biti sami, ampak hkrati hočemo biti sami. Zdi se mi, da smo razočarani, če ne pridete za nami in hkrati jezni, če pridete. Zdi se mi, da ne vemo, kaj hočemo," je bila odkrita devetošolka Frida Bratuš.

Raziskave potrjujejo, da se mladostniki počutijo osamljene. Ena od raziskav med mladimi, starimi med 11 in 15 let, je pokazala, da se 16 odstotkov vprašanih skoraj ves čas ali ves čas počuti osamljene. In čeprav se v šolah otroci veliko naučijo o tem, kako skrbeti za fizično zdravje – preventivno o športu, spanju in zdravi prehrani govorijo že od vrtca naprej - pa o duševnem zdravju, regulaciji občutkov, ni veliko govora. 

"O tem nas ne učijo, večinoma se moramo teh stvari naučiti sami. Hkrati se mi zdi, da imamo vsi starše, ki nam skušajo razložiti čustva. Če nam oni to razložijo, ampak tega ne občutimo in se tega ne naučimo sami, nam ne pomeni tako veliko," meni Frida, ki se strinja, da je osebna izkušnja zelo pomembna, a da je v veliko pomoč, če se s pomočjo staršev naučijo zdržati težka čustva. 

Kako močno okolje vpliva na mladostnikovo samopodobo?

Da ima okolje zelo velik vpliv nanje, meni srednješolec Tijan Košir. "Če smo del zdrave družbe in se počutimo sprejete bomo veliko lažje ustvarjali neko pozitivno samopodobo in dobro mnenje o sebi. V negativnem okolju, če nas bližnji vedno tlačijo dol in nam nikoli ne dajo prav, pa bomo težko imeli pozitivno samopodobo," meni. 

Pravi, da imata na mlade največji vpliv družina in vrstniki, vendar pa veliko časa preživijo tudi na spletu. "S tem, kar vidimo na spletu, se primerjamo. Tam so neki idealni modeli, čeprav vemo, da so slike obdelane in predstavljano neke nadrealistično dobre podobe. A vseeno se z njimi primerjamo in mislimo, da nismo dovolj dobri," je povedal in dodal, da to gotovo vpliva na duševno zdravje. 

Erjavec Bizjakova je ob tem poudarila, da tisti, ki nimajo podpore v domačem okolju, to pogosto iščejo med vrstniki, kar pa lahko postane nevarno, saj za razliko od družine vrstniki ne morejo nuditi brezpogojne ljubezni, hkrati pa je med vrstniki vendarle pristno tudi nekaj rivalstva. 

Kakšni so predlogi mladih za krepitev duševnega zdravja?

V okviru otroškega parlamenta so lani septembra mladi pripravili rešitve za državni zbor in jih predstavili na nacionalnem parlamentu. Tijan je povedal, da so enega od predlogov preizkusili tudi na njihovi šoli. "Na bolj skritem delu pred knjižnico smo postavili nabiralnik, potem pa je lahko vsak na listek napisal svojo težavo in ga vrgel v nabiralnik. Enkrat na mesec so nabiralnik pregledali in psihologinja oziroma strokovni delavec je pristopil do osebe, ki je listek napisala in se z njo pogovoril o težavi," pravi Tijan. 

Listke so sicer lahko napisali tudi anonimno, je pojasnil. V tem primeru so strokovni delavci pripravili splošen odgovor na vprašanje in ga objavili na spletno stran ali pa se o tematiki pogovorili na razredni uri. 

To je bil le en od številnih predlogov, ki so jih predstavili državnemu zboru, vendar pa se na predloge ni nihče odzval. "Verjetno zato, ker moramo, preden uvedemo neke spremembe, naprej priznati, da smo nekaj naredili narobe. Bi rekla, da ljudje na splošno težko priznamo, da smo kaj naredili narobe. Hkrati pa mislim, da so te ljudje, ki so odgovorni za šolstvo, prepričani, da je šolstvo precej v redu. Mogoče šolski sistem res deluje, na koncu se tudi kaj naučimo, verjetno. Ampak to še ne pomeni, da se ob tem dobro počutimo. Čeprav morda sistem deluje, to še ne pomeni, da se ne bi mogel izboljšati," je poudarila Maja. 

Izpostavila je še, da čeprav je morda kaj pred 20 ali 30 leti v šolskem sistemu dobro delovalo, ne pomeni, da še vedno dobro deluje. "Smo drugačne generacije, smo drugačni od naših staršev. Živimo v drugačnem svetu. Internet, tudi kakšne vojne ne vplivajo na to, da bi imeli pozitiven pogled na prihodnost sveta. Šolski sistem bi se moral bolj prilagoditi današnjemu svetu," je dodala. 

Je medvrstniško nasilje pogosto? Zakaj?

Frida, Maja in Tijan so spregovorili tudi o drugačnosti in med drugim poudarili, da v razredu vsak išče prijatelje, s katerimi ima skupne lastnosti. "Vsak išče svoj prostor v družbi, nekateri ga najdejo, drugi ne. Ampak nekateri, ki nimajo prijateljev ali pozitivne družbe, potem izvajajo nasilje in nekako za sabo potegnejo še druge, ki sami ne želijo postati žrtve in raje potegnejo z nasilnežem, kot da bi se postavili na stran žrtve," pravi Tijan. 

K zmanjševanju nasilja v razredih pripomore dobra razredna klima. Kako bi lahko izboljšali vzdušje v razredu? "Jaz mislim, da je to delo razrednika. Da prepozna težave v razredu in jih tudi sproti razrešuje. Če si se z nekom skregal in se že dve leti ne pogovarjaš, pa tudi pogovor z razrednikom po dveh letih ne bo pomagal, da boš kar naenkrat spet prijatelj," je povedala Maja in poudarila, da je treba težave reševati takoj, ko nastanejo. "Nekaj pa je tudi na nas, da sprejmemo, da smo drugačni. Ampak to mora sprejeti velika večina razreda, kar je včasih zelo težko. Tudi učitelji bi lahko večkrat poudarjali, da ni nič narobe, če smo različni. Učitelji bi morali biti dober zgled," je pripomnila. 

Tijan je prepričan, da vzgojni ukrepi ne delujejo, meni, da bi bila bolj primerna kazen, da mora narediti predstavitev o duševnem zdravju. "Če nekega 'upornika' kaznujemo se mu bo to še fajn zdelo. Naj razišče dejansko področje duševnega zdravja in to predstavi razredu. Ker že ko bo raziskoval o tej temi, bo že podzavestno začel razmišljati o tem. In če ga to vsaj malo prepriča, da nasilje res ni v redu, bi že veliko dosegli," je pojasnil. Tako bi se duševno zdravje obravnavalo na razrednih urah, kar je še kako potrebno, so prepričani mladi. 

Frida meni, da se nasilneži spravljajo na druge, ker želijo pozornost in neke vrste spoštovanje od drugih. "Mislim, da je bullyje strah, dane morejo sami sebi dokazati, da so dovolj vredni," je povedala. 

Je s sovrstniki lažje govoriti kot s starši in zakaj?

"Ko enkrat najdeš svoj krog prijateljev, kar je na začetku šole težko, je veliko lažje. Včasih je lažje težavo povedati sovrstnikom kot odraslim, ker se večkrat znajdejo v podobni situaciji in doživljajo iste stike kot ti," pravi Frida. 

Zakaj se je z odraslimi tako težko pogovarjati? je zanimalo Erjavec Bizjakovo. "Najraje svoje težave predelamo sami, čeprav porabimo 15-krat več časa in se veliko bolj sekiramo, kot da bi to neki odrasli osebi povedal," pravi Tijan, ki dodaja, da je pravzaprav zelo pomembno, da znajo odrasli prepoznati stisko otroka, preden postane prehuda. "Težava ni v tem, da bi se starši prepozno odzivali, problem, je da prepozno zvejo za problem in se posledično prepozno odzovejo," je izpostavil. 

Frido je na drugi strani strah, da ji bodo odrasli prehitro povedali rešitev in da je ne bi znala najti sama. "Ker bi se potem počutila nesposobno. Če pa sama pridemo do rešitve, pa dosežem nek cilj. In mogoče prav zato včasih problema ne delimo z odraslimi, da lahko sami pridemo do rešitve," je povedala. 

Maji pa se zdi, da se je staršem težje zaupati kot prijateljem, ker je to bolj obvezujoče. "Če ti nekaj poveš staršem, si bodo to zapomnili do konca življenja. Če nekaj poveš prijatelju, ni tako resno, saj na koncu dneva ne boš živel z njim do konca življenja. Starši bodo v tvojem življenju res vedno prisotni in potem je res obvezujoče, če jim nekaj poveš," je delila. 

Ali je v primeru nasilja prek spleta dovolj, da zgolj zbrišemo profile?

Nasilja se ne da vedno takoj prepoznati, zlasti če gre za prikrito nasilje - sramotenje, žaljenje, ki se stopnjuje skozi leta šolanja. Poleg tega je nasilje lahko prisotno tudi na spletu. Nekateri bi svetovali, naj se mladostnik enostavno ne ozira na komentarje na družbenih omrežjih in da naj izbriše svoj profil. "Marsikdo misli, da bo to pomagalo, ker se tako odstraniš od problema in ne gledaš vsak dan komentarjev, ampak sej ko enkrat prebereš nekaj, kar te prizadene, to s tabo ostane," je povedala Frida. 

"Zvečer zelo veliko razmišljamo o tem, kaj bi lahko naredili bolje, zakaj nas ljudje ne marajo. S tem ko zbrišeš profil, to ne zgine," je dodala in delila, da je bila tudi sama žrtev nasilja. "Imela sem probleme v šoli in mi je bilo res grozno. Takrat sem doživela hud bullyjing, ampak sem si zgradila mentalno zdravje in ugotovila, da je bullyjem ne daš tega, kar želijo, te pustijo pri miru," še pravi Frida. 

Povedala je, da se je naučila, da težava ni v njej, ampak v njih in pojasnila, da se zdaj z njimi sploh ne ukvarja več. "To sem se naučila jaz, ampak veliko mladih se tega dolgo ne zave. Super bi bilo, če bi se vsak naučil, kako poskrbeti zase, kako se branit, kako stat za svojim mnenjem in ne pustiti, da drugi vplivajo nate," je prepričana. Meni, da bi otrokom lahko pomagale delavnice. "Veliko najstnikov tako spozna ljudi, ki se isto počutijo kot oni. Mislim, da je to zelo pomagalo," še pravi. 

Kako mladostniki poskrbijo zase, kako krepijo svoje duševno zdravje?

"Učili so nas, kako skrbeti za fizično zdravje. Podobno je z duševnim. Ko pride do težave, jo probaš rešit čim prej, preden se stanje poslabša. Če si na primer zlomiš, greš k zdravniku. Dokler nimaš nekih težav, ne razmišljaš zares o tem. In jaz mislim, da tudi o duševnem zdravju ni treba razmišljati vsak dan, ampak da moraš takrat, ko pride do težave, takoj reagirati, da se ne poslabša," je povedal Tijan in dodal, da težave ne smeš nikoli ignorirati.  

Maji se zdi, da je najbolj pomemben krog prijateljev, ki si ga ustvariš. "Če obstaja nekdo, ki te ne mara, se odstraniš od situacij, ko moraš biti z njim v stiku. Rečeš ne, ti si nesramen do mene, jaz tega ne bom sprejel. Pomembno se mi zdi, da smo tudi prijazni sami do sebe, ko kaj naredimo narobe. Da si rečeš, zafrknil sem, ampak zato nisem slaba oseba in da se tega na notri zavedaš," je odločena. 

Frida pa je menila, da se moramo naučiti sprejeti pomoč. "Zdi se mi super, da imamo odrasle, ki nam ponudijo pomoč in da ni slabo, če to pomoč sprejmemo. Včasih je težave veliko boljše reševati skupaj z nekom, kot da jih rešujemo sami. Meni se zdi, da je to ena najbolj pomembni stvari, ki bi se jo moral vsak najstnik naučiti". 

Ob koncu dogodka je Erjavec Bizjakova predstavila še program Dobro sem za najstnike. Prijave za nove trenerje so že odprli, več informacij pa najdete na spletni strani Zveze Anita Ogulin in ZPM.